Jamajški sprinterski zvezdnik Usain Bolt je v finalu teka na 100 metrov na svetovnem prvenstvu v Londonu osvojil le tretje mesto. Za Bolta je bila to zadnja tekma v karieri v posamični konkurenci, na SP bo nastopil le še v štafeti 4 x 100 m.
Na 100 m je zmagal Američan Justin Gatlin (9,92), kar so gledalci pospremili z glasnim neodobravanjem, ko so objavili izide, dve stotinki je zaostal njegov rojak Christian Coleman (9,94), Bolt je bil tretji z 9,95. "Hvala gledalcem za podporo, v Londonu je bilo vedno tako," je vidno ganjen kmalu po koncu povedal Bolt.
Najuspešnejši v zgodovini
Ta je daleč najuspešnejši udeleženec dosedanjih 16. atletskih svetovnih prvenstev; doslej je osvojil 11 zlatih, dve srebrni medalji ter bron; skupaj 14 odličij. Prav toliko jih ima, vendar manj žlahtnih, njegova rojakinja Merlene Ottey, ki je v zaključku športne poti nastopala za Slovenijo.
Otteyjeva je osvojila tri zlate, štiri srebrne in sedem bronastih medalj in tako po žlahtnosti ni med prvo peterico atletinj, na čelu ženske lestvice je Američanka Allyson Felix z devetimi zlatimi, dvema srebrnima in bronasto medaljo. Med atleti je za Boltom drugi Američan Carl Lewis s skupno desetimi odličji, osmimi najžlahtnejšimi ter po enim preostalih dveh barv.
Bolt lahko svojo bero v britanski prestolnici, kjer bo sklenil svojo športno pot, še poveča, saj bo tekel tudi v jamajški štafeti 4 x 100 m.
Osovraženi zmagovalec
Gatlin, ki ga v Londonu vseskozi spremljajo žvižgi, si je jezo ljubiteljev atletike nakopal z dejstvom, da je že dvakrat padel na dopingu, na hladnem je bil v letih od 2006 do 2010. Doživljenjskemu suspenzu se je izognil, saj je po drugem prekršku sodeloval s preiskovalci pri odkrivanju zlorab v atletiki. Vse skupaj si je nato še dodatno zakuhal z izjavami.
Bolt se je v polfinalu sicer brez težav uvrstil na večerni spektakel na olimpijskem stadionu, a ni imel najhitrejšega časa: v zadnji skupini je zasedel drugo mesto z 9,98 sekunde, za stotinko ga je takrat ugnal Coleman.
Vsa tekmovanja so bila slabe četrt ure pred finalom na 100 m že končana, vendar je londonski stadion ostal poln do zadnjega kotička, ko je v startne bloke stopil Bolt in njegovi tekmeci v najkrajšem olimpijskem sprintu. Vse je bilo pripravljeno za spektakel, vreden jamajške strele, ki pa jo je najprej začinil nagec. Ta je stopil na start, posnemajoč Boltovo strelo, nato pa mu je nekajkrat uspelo uiti varnostnikom, preden so ga podrli na tla ter ga odstranili s proge.
Sprinterji so na sceno stopili pet minut pred startom in poželi tako glasno spodbudo, kot si jo je v prostoru s 60.000 ljudmi mogoče zamisliti. Svoje so k čarobnosti Boltovega slovesa dodali še ognjeni plameni ob stometrski razdalji. Vsi, razen Gatlina, ki so mu bili po dopinških prekrških namenjeni žvižgi, so poželi odobravanje, Bolt pa je presegel vse. Sledila je skoraj popolna tišina, ki so jo prekinjali vse glasnejši vzkliki Bolt, Bolt ... Ter znova tišina pred strelom startne pištole.
Pa se ni končalo pravljično. Ponovila se je polfinalna resničnostna zgodba, v kateri skorajda nepremagljivi Bolt ni prvi prečkal ciljne črte. Pa ni zmagal Coleman, lastnik izida sezone na svetu. Zmagal je dopinški grešnik Gatlin, znova pospremljen z žvižgi. Bolt je enostavno prepočasi startal, a tudi energije ni bilo več v svoj čas dinamita polnih nogah, da bi v drugem delu nadoknadil zaostanek ... Bolt se poslavlja, rastejo pa nove zvezde, z velikim vprašajem, ali bo katera zasenčila jamajško strelo.
Zmagali so še na 10.000 m Etiopijka Almaz Ayana (30:16,32), v skoku v daljino Južnoafričan Luvo Manyonga (8,48 m), Andrius Gudzius iz Litve pa v metu diska (69,21 m).
Brez polfinala
Luka Janežič je bil v prvem krogu kvalifikacij teka na 400 m v drugi od šestih kvalifikacijskih skupin šesti in je s 46,06 sekunde končal SP na skupno 36. mestu; v polfinale so vodila prva tri mesta iz skupin in še šest najhitrejših časov, kot zadnji s 45,70. To je bil edini slovenski nastop drugega dne prvenstva.
V nedeljo bodo iz slovenskega tabora nastopili Rok Puhar v maratonu, ki se bo začel ob 11.55 po slovenskem času, v kvalifikacijah pa ob 12.55 na 400 m Anita Horvat in ob 21.30 v metu kopja Martina Ratej, ki računa na preboj v finale. Ratejeva bo nastopila v skupini B, avtomatična kvalifikacijska norma je visokih 63,50 m, kar pomeni, da bo verjetno za preboj med 12 najboljših treba vreči tudi manj.
