"Kot možna sankcija mora biti na mizi tudi bojkot OI," je za današnji Frankfurter Allgemeine Zeitung dejala Nicola Beer, namestnica predsednika Evropskega parlamenta. Kot je dejala Beerova, izkušnje s poletnih iger leta 2008 v kitajski prestolnici ne dajejo nobenega upanja, da se bodo razmere na področju človekovih pravic na Kitajskem po OI izboljšale.
Že septembra so se pojavili prvi pozivi več kot sto skupin za varstvo človekovih pravic, da naj Mednarodni olimpijski komite (Mok) odvzame Kitajski organizacijo zimskih olimpijskih iger leta 2022 v Pekingu, ker ta država vztrajno krši državljanske svoboščine v Hongkongu in preganja muslimansko manjšino Ujgurov.
"Brutalno zatiranje Ujgurov v Xinjiangu predstavlja ta čas najslabši policijski državni režim, kar ga svet trenutno pozna," je dejal predstavnik stranke Evropskih zelenih Reinhard Bütikofer, obenem predsednik delegacije Evropskega parlamenta za odnose s Kitajsko.
Drugi politiki pa medtem opozarjajo na opreznost z bojkotom, ker bi se lahko Peking ostro odzval in motil obsežno zunanjo trgovino držav EU s Kitajsko.
Tudi predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Thomas Bach je proti bojkotu. Tudi Bach je nazadnje dejal, da bi takšen korak samo kaznoval športnike tistih držav, ki bi bojkotirale nastop na zimskih igrah.
