Kaj pričakujete od nastopa slovenske izbrane vrste v Franciji?
Predvsem pričakujem dobre igre in vsekakor preboj iz skupine. V izločilnih bojih pa je težko karkoli napovedati. Veliko je odvisno od tega, kdo je nasprotnik, dnevna forma.
Reprezentanca je pomlajena, kar 12 igralcev z zadnjega SP tokrat ne bo igralo. So spremembe morda prevelike?
Pomlajevanje je nekaj povsem normalnega, v vsaki ekipi pride do nje. Mislim, da zaradi tega ne bi smelo biti težav. Nekateri fantje so res mladi, a ne gre za zelence. Igrajo v velikih klubih, imajo že določene izkušnje in za sabo težke tekme.
Če se dotaknemo posameznih položajev ... Kako kot nekdanji vratar gledate na trenutne čuvaje mreže? Po dolgem času v reprezentanci ni Gorazda Škofa.
Imamo dobra vratarja v Urbanu Lesjaku in Matevžu Skoku, kot tretji je tu še Urh Kastelic, ki je prihodnost slovenskega rokometa. Ni pa dobrega vratarja brez pomoči obrambe in ni dobre obrambe brez pomoči vratarja. Treba je imeti to sinergijo. Na zadnjih prvenstvih smo število prejetih zadetkov spravili pod trideset, kar je dobro. Pravzaprav ni pomembno, ali vratar zbere samo eno obrambo, če reprezentanci s skupnimi močmi uspe zaustaviti tekmeca na nizkem številu golov. To je le osebna statistika, ki pa v kolektivnem športu ni pomembna.
Kaj pa organizacija igre? Dean Bombač je bil predviden kot menjava za Uroša Zormana, a zaradi poškodbe ne bo igral.
Večjo priložnost bosta prvič dobila Marko Bezjak in Miha Zarabec, gre za odlična igralca. Na tem položaju ima Slovenija vsekakor precej vrhunskih igralcev. Oba igrata v dobrih klubih, zdaj morata to pokazati še v reprezentanci in svojo igro morda dvigniti še na višjo raven. Šlo bo za proces učenja, tudi zaradi kriterija sodnikov. Urošu Zormanu ti včasih piskajo kakšen prekršek, ki ga niti ni, a to si je on izboril skozi 15 let igranja za reprezentanco. Tu moramo nekako pričakovati, da bodo imeli sodniki nekoliko drugačen kriterij do Bezjaka in Zarabca kot do Zormana. Ni pa še povsem izključeno, da slednji ne bo igral. Vseeno je v kadru in celo mislim, da bo tudi zaigral.
Od zadnjega SP je nov tudi selektor. Bi primerjali delo Borisa Deniča in Veselina Vujovića?
Denič je imel doslej celo najboljši rezultat na svetovnem prvenstvu. Četrto mesto na SP pred štirimi leti je drugi največji uspeh v zgodovini slovenskega rokometa. Bomo videli. Selektorja se vedno ocenjuje po koncu njegovega mandata. Te primerjave so zelo nehvaležne. Oba sta dala svoj prispevek k rezultatom, k igri. Vujovića bomo ocenjevali in primerjali z drugimi selektorji po koncu njegovega mandata.
Ta je bil odličen. Gre za najboljši rezultat slovenskih kolektivnih športov na olimpijskih igrah (do Ria je bilo to 7. mesto hokejistov v Sočiju; op. p.). Na žalost ta uspeh ni dobil takšnega priznanja, kot bi si ga zaslužil. Menim, da je bil takšen rezultat spodbuda za naprej. V četrtfinalu se nam sicer ni izšlo, a prišle bodo nove olimpijske igre in upam, da bomo še izboljšali to uvrstitev. Šesto mesto na olimpijskih igrah je pa fenomenalen rezultat.
Sami ste nosili zastavo na otvoritvi OI v Atenah leta 2004. Kako ste se počutili, ko ste na stadion popeljali slovenske športnike?
To, da sem jaz nosil zastavo, je bilo predvsem priznanje slovenskemu rokometu za dosežene rezultate v preteklosti. To sem tako jemal, seveda pa sem bil zelo ponosen, da sem lahko predstavljal rokomet kot šport na olimpijskih igrah z nošenjem zastave na otvoritveni slovesnosti. Rokomet je kolektivni šport, individualne zadeve so temu podrejene. Vsega skupaj nisem vzel tako osebno, šlo je za priznanje našim dosežkom.
Tistega leta ste bili srebrni na domačem EP.
Vsekakor je pred domačimi gledalci najlepše, a hkrati tudi najtežje igrati. S pomočjo fenomenalne publike smo dosegli to drugo mesto in kolajno. Želim si, da bi tudi v prihodnosti kakšni generaciji uspelo poseči po medalji. Mi smo bili sposobni še za kakšno, a nam to na žalost ni uspelo.
Verjamete, da so takšni podvigi možni tudi v prihodnosti? Mlajše generacije so bile sicer uspešne na prvenstvih mlajših kategorij.
Vsekakor. Mladinske in kadetske reprezentance osvajajo odličja na prvenstvih. Treba je le verjeti, trdo delati in v tem primeru uspehi ne bodo izostali.
Če se vrnemo na tokratno SP, kdo so favoriti?
Seveda jih je več, zame so glavni Francozi, ki igrajo doma. Ampak krog favoritov je kar širok - Danci, Nemci in tudi Slovenci. Pustimo se presenetiti.
