"Postalo je pretežko, vedno bolj sem depresivna. Ne želim se več mučiti, zdaj izgubljam tudi vid. Še nikoli se nisem počutila tako," je v intervjuju za britanski Telegraph izjavila 38-letna belgijska paraolimpijska in scetovna prvakinja v sprintu Marieke Vervoort. Ta čaka na evtanazijo.
Pri 16 letih je zbolela za redko genetsko boleznijo, začeli so ji odpovedovati vsi organi. Znašla se je v invalidskem vozičku, vendar se ni nehala boriti. Najprej je igrala košarko na vozičku, kasneje se je usmerila v triatlon. A bolezen je napredovala, zato se je morala odreči tej športni panogi, preusmerila se je v atletiko.
Zadnje čase se je njeno stanje zelo poslabšalo, ne more več spati, zdravila pa ji več ne pomagajo. Že po paraolimpijskih igrah v Riu de Janeiru je izjavila, da se pripravlja na evtanazijo. "Nevrologinja je preživela celotno večer z mano, ko sem imela napad za napadom. Dejali so mi, da ne gre za epileptične napade, ampak, da je telo v takšnih bolečinah, da preprosto kriči. Ne morem več," je za Telegraph izjavila Vervoortova, ki je zdaj prejela dovoljenje za smrtno injekcijo.
'I don't want to suffer any more.' An upsetting but ultimately uplifting day in Belgium with Marieke Vervoort and her beloved dog Zenn https://t.co/UP7AZLkqKg pic.twitter.com/7uAgKdHdvq
— Oliver Brown (@oliverbrown_tel) December 21, 2017
Božič bo preživela v svoji hiši v Bruslju, njena zadnja želja pa je, da raztrosijo njen pepel ter da iz rdeče škatle spustijo bele metulje. Ni želela, da bi bili pri evtanaziji, ki je v Belgiji legalna od leta 2003, navzoči njeni starši.
nobenega niti prosil ne bom ,če me huda smrtna bolezen dobi,
Tudi jaz ne bi želela staršev pri svojem samomoru. Ampak, ker evtanazija ni dovoljena, bi si nabavila en štrik. Štriki in smrt v gozdu so zaenkrat še dovoljeni.
V Slovenija pa se na kaj takega še pomisliti ne sme. Vsako žival rajši uspavamo, kot da trpi. A človek mora pred smrtjo neznosno trpet, pa vsi samo gledajo.