Pred dvema letoma so ljubljanski Silverhawks, prvi slovenski klub ameriškega nogometa, tekme proti nekajkrat bogatejšim avstrijskim, srbskim in madžarskim klubom večinoma izgubljali. Lani se je s prihodom Boja Moncuarja vse spremenilo. Letos gre njihova krivulja kakovosti igre in uspehov še naprej strmo navzgor. Redni del sezone mednarodne lige Cefl so končali na drugem mestu: beograjski Vukovi so jih sicer dvakrat premagali, a so jim Ljubljančani nudili zelo dober odpor, budimpeške Wolves pa so doma zanesljivo premagali. Slednji so jim ta vikend stali nasproti v njihovem drugem polfinalu (lani so klonili proti Vukovom). Z nepopustljivo igro, nekaj atraktivnimi akcijami in večjim motivom so prvi slovenski prvaki v Ivančni Gorici zmagali z 31:14. V svojem prvem finalu bodo čez 14 dni igrali z branilci naslova in srbskimi prvaki Vukovi, ki v polfinalu z oslabljenimi turškimi prvaki Istanbul Cavaliers na svoji Adi Ciganljini niso imeli nikakršnih težav (48:0).
Uroš ValantNepopisljivo! To je uspeh, ki smo si ga pred sezono želeli. V to smo vložili veliko dela in denarja.
V uvodnem delu tekme sta prevladovali obrambi obeh ekip. Silverhawks so nasprotnika skušali zmesti: tekač Jordan Capitanio se je večkrat premaknil na mesto podajalca, podajalec Rok Štamcar na mesto lovilca. Ko so v tretji četrtini svoj napad začeli na petih jardih Wolvesov, je Jordan podal Roku, ta pa ušel madžarski obrambi in pretekel celotno igrišče. Akcija za 95 jardov je pomenila vodstvo 6:0. Malo je manjkalo, da bi jim v zadnji sekundi polčasa uspel enak trik. Drugi polčas se je začel s prestreženo žogo Jureta Bezice, ki je z njo stekel v končno cono in rezultat je bil 13:0. Naslednje tri točke je s prostega strela dodal Milan Narat. Slednji je bil tokrat zelo zanesljiv, saj je zadel tudi vse strele po touchdownih. Domači navijači so se za hip ustrašili, ko so Wolves znižali na 14:17, a le nekaj minut zatem je Capitanio pritekel touchdown s 36 jardov. Najboljši igralec Silverhawksov je pred koncem pritekel še drugega in postavil končni rezultat 31:14.
"Igrali smo zelo dobro. To je bila res prigarana zmaga. A kapo dol tudi Wolvesom, saj so dobra ekipa in imajo dobrega trenerja. Imeli so dober načrt, kako nas premagati. V prvem polčasu so nas uspešno pokrili: s tekom po sredini in po bokih, tako smo skušali tudi več podajati. In ena taka akcija nam je prinesla prve točke," je za Žurnal24 potek polfinala opisoval Capitanio. "Ob polčasu z rezultatom niti nismo bili zadovoljni, da smo vodili le 7:0. Lahko bi dosegli še nekaj točk več, a pomembno je bilo, da smo vodili. Vedeli smo, da vedo, da mi veliko tečemo in malo podajamo. Kar osem igralcev so imeli na liniji, da bi ustavili naš tek. Le zakaj ne bi torej malo več podajali? Ena taka podaja nam je uspela za tisti dolg touchdown. Škoda, da sem drugo ob koncu polčasa zgrešil." Atraktiven prvi touchdown je Sokole dvignil za še boljšo igro v drugem polčasu. "To da ekipi dodatne samozavesti. Bolj si navdušen. Več imaš energije za igro," še pove Capitanio, ki se veseli, da sta pred njim še dva aktivna tedna z ameriškim nogometom v Sloveniji.
