Dogovor o sodelovanju med Sazasom in imetniki avtorske in sorodnih pravic je nastal že leta 1999 ob sodelovanju predstavnika evropske komisije PHARE programa Heina Endlicha in svetovalca vlade iz Urada RS za intelektualno lastnino (URSIL) Andreja Piana, opozarjajo na Sazasu in poudarjajo, da je Jurij Žurej šele po 12 letih vodenja Sazasa začel opozarjati na domnevne nezakonitosti.
To je njihov odziv na Žurejeve trditve, da bo morda moral Sazas ukiniti. O tem smo sicer poročali v članku Sazasu grozi ukinitev. Ursil je namreč Sazasu izdal odločbo, po kateri morajo kabelskim operaterjem nehati zaračunavati za predvajanje filmov in drugih avtorsko zaščitenih vsebin – Sazas to že deset let dela za Ebu, VG Media in Agicoa.
SazasPovsem jasno je, kdo bo imel korist od Žurejevih odločitev, če veliki uporabniki ne bodo plačevali avtorskih pravic Sazasu, saj je Sazas zbral 8 milijonov evrov letno iz tega naslova. Zaradi Žurejevih odločitev tega sedaj ne plačuje nihče.
Grozi jim odvzem dovoljenja
Po zakonu bi moral pobiranje in razdeljevanje avtorskih honorarjev za glasbo opravljati nepridobitno in kot svojo edino dejavnost. Če sklepa urada ne bo spoštoval, mu grozi odvzem dovoljenja za pobiranje avtorskih honorarjev za glasbo.
Sazas odgovarja, da je država s tem dogovorom leta 1999 želela rešiti problem avtorskih pravic in piratizma v primeru kabelske retransmisije TV programov in avdiovizualnih del. "Danes pa Jurij Žurej želi navedeno preprečiti in se obnaša, kot da država pri tem ni sodelovala," dodajajo.
"Navedene izjave direktorja Ursil, ki kažejo namen ukinitve Sazasa, povsem jasno potrjujejo že njegove pretekle izjave o ideji, da se Sazas 'skine' in da bo te posle opravljal nekdo drug. Kdo drug bi to lahko bil, Žurej sicer ne pojasni, sporno pa je, da direktor državnega urada skrbi za to, da bi nekdo dobil posel," še pravijo.
