"Sklep vlade je v veljavi in tako bo ostalo," glede vladnega načrta, da v Središču ob Dravi in na Obrežju vzpostavi dve novi izpostavi azilnega doma, pravijo viri blizu vlade. Vlada je odlok o tem sprejela zadnji dan februarja, vse od takrat se v obeh občinah vrstijo protesti. Občinski svet Brežic je pred tednom dni možnost postavitve azilnega doma v občini soglasno zavrnil.
Registracijski center ali azilni dom?
Obe azilni izpostavi bosta pripravljeni, delovati pa začeli le v primeru, če bi se število migrantov bistveno zvišalo in bi bile zapolnjene vse zdaj razpoložljive azilne kapacitete. Po razširitvi azilnega doma na Viču je zdaj tam prostora za 710 tujcev, na Kotnikovi za 90 in v Logatcu za 400 tujcev.
V takoimenovanih "migrantskih konicah" bi bili izpostavi na Obrežju in v Središču ob Dravi namenjeni vlagateljem namere za mednarodno zaščito, torej osebam, ki še niso podale prošnje za mednarodno zaščito. Vlagatelji namere v Sloveniji v veliki večini ne ostanejo več kot dva dni. Tisti, ki prošnjo vložijo, v Sloveniji v povprečju ostanejo nekaj dlje, a večina jih državo zapusti v petih dneh. Tudi za prosilce za azil bodo nameščali v Brežicah in v Središču ob Dravi, če se bodo druge kapacitete zapolnile.
Število prošenj se povečuje
V primerjavi z lanskim obdobjem se je po podatkih notranjega ministrstva število prošenj za mednarodno zaščito povečalo za polovico, do 10. 3. je bilo vloženih 1238 prošenj. Največ, 1006 prošenj za mednarodno zaščito, so oddali Maročani, na drugem mestu so državljani Alžirija, teh prošenj je 49. Večina migrantov sicer v Sloveniji ne želi ostati. To je zelo značilno za begunce iz Sirije. Število beguncev iz Sirije se je, odkar so v Turčiji začeli vračati begunce v Sirijo, precej povečalo. A za Sirijce je Slovenija zgolj prehodna država.
Za kar 61 odstotkov vloženih prošenj Slovenija sicer ni pristojna, saj glede na evropsko zakonodajo velja, da je za reševanje prošnjo pristojna tista država članica, kjer je bil migrant registriran prvič.
Ustrezno lokacijo iskali dve leti
Tako Brežiški župan Ivan Molan kot župan Središča ob Dravi Toni Jelovica pravita, da glede vzpostavitve izpostav azilnega doma, na občini niso bili obveščeni. Na vladi medtem poudarjajo, da so ustrezno lokacijo iskali dve leti. Najprej v kapacitetah države, ki so primerne za bivanje, dijaških in samskih domovih, kasneje pa na trgu nepremičnin, vendar so bili vsi odgovori odklonilni.
Po tem, ko je bila vlada lansko poletje deležna več opozoril glede neživljenjskih razmer v azilnih domih, je morala ukrepati. Število migrantov najbolj naraste v poletnih mesecih, v času med junijem in septembrom. Viri blizu vlade ocenjujejo, da bi letno potrebovali okoli 200 dodatnih namestitev. Zemljišči v lasti notranjega ministrstva na Obrežju ter Središču ob Dravi, naj bi bili torej rešilni bilki za vzpostavitev novih kapacitet.
Brežiški župan ob tem opozarja, da je območje, kjer naj bi stala izpostava azilnega doma, neprimerno, saj gre za območje, kjer je gibanje omejeno, in območje avtoceste. Izpostava naj bi bila sicer začasna, za tri leta, a viri blizu vlade dopuščajo tudi možnost podaljšanja.
Kriteriji, ki jih je vlada upoštevala pri iskanju kapacitet, so bili oddaljenost naselij, pot migracijskega toka in lastništvo države. Župan Središča ob Dravi pa pri tem opozarja, da naj bi izpostava azilnega doma stala v središču kraja. Na jutrišnji seji bo občinskih svetnikom bo predlagal sklep, da vzpostavitvi azilnega doma nasprotujejo.
