Od sredine maja do zdaj je vsaj 32 posameznikov, ki sem jim očita kriminalno delovanje, priznalo krivdo. V zameno za to so se s tožilstvom pogodili za nižjo kazen, kot bi jim sicer grozila in bi jih lahko doletela, če bi jim sodili za očitana dejanja.
Takšna pogajanja s tožilstvom od sredine maja domnevnim kriminalcem omogoča zakon. Na tožilstvu pojasnjujejo, da so “posamezna tožilstva 32 sporazumov o priznanju krivde sklenila do konca prvega tedna septembra, precej pogosteje pa prihaja do priznanja krivde na samih predobravnavnih narokih”. Tožilci sami pa, neuradno, dodajajo, da naj bi bilo takšnih sporazumov o priznanju krivde v zameno za nižjo kazen že med 34 in 37.
Dve tretjini ostaneta
Še nekaj posameznikov naj bi se – predvsem v zadnjem času – pokesalo in kaznivo dejanje priznalo, medtem ko so jim že začeli soditi ali celo tik pred izrekom sodbe. “A to se formalno šteje zgolj kot priznanje krivde in je potem od sodnika odvisno, ali bo to priznanje upošteval pri odmeri kazni ali ne. Za pogajanja z nami je takrat že prepozno,” opozarjajo tožilci. Zagotavljajo, da v pogajanjih z domnevnimi kriminalci ne popustijo za manj kot tretjino najvišje zagrožene kazni. “To pomeni, da ne odstopamo od tega, da bi jim sodišče izreklo dve tretjini najvišje zagrožene kazni, ki jih lahko doleti, če krivde ne priznajo. To nam navsezadnje nalaga tudi zakon,” neuradno vztrajajo tožilci.
Analiz pa še ni
Uradnih in točnih izračunov o tem, koliko nižje kazni, kot bi bile lahko izrečene na sojenju, so bile izpogajane med tožilstvom in domnevnimi prestopniki, pa še ni. “Za zdaj se zdi, da so rezultati pozitivni, saj se je navedeni institut uporabil že v številnih primerih in s tem pripeljal do bistvenega skrajšanja nekaterih postopkov, s tem pa do povezanega varčevanja sredstev,” odgovarjajo na vrhovnem sodišču (VS).
Niti VS niti pristojno ministrstvo za pravosodje in javno upravo (MPJU) pa še ne razpolagata niti z izračuni, koliko je država od sredine maja privarčevala vsakič, ko nekomu ni bilo treba začeti soditi, ker je že prej priznal krivdo in se pogodil s tožilci. “Kakšne posebne analize na VS v tem trenutku nimamo, saj je od začetka izvajanja preteklo razmeroma malo časa za zanesljivo primerljivost podatkov. Pripravo takšne analize načrtujemo v bližnji prihodnosti,” pojasnjujejo na VS.
Znani zlepa ne priznavajo
Na tožilstvu sicer opažajo, da se v vseh primerih, ko obdolženec prizna krivdo, trajanje sodne faze kazenskega postopka bistveno zniža. Posamezni tožilci, ki se z obdolženci pogajajo neposredno, to možnost vidijo kot dobrodošlo, vendar opozarjajo, da so te pogoditve vseeno šele začetek in da nikakor ne bodo rešile vseh sodnih zaostankov.
Tudi sodniki so, neuradno, z rezultati pogajanj med tožilci in domnevnimi kriminalci za zdaj zadovoljni. “Kar je še posebno opazno, je, da krivdo raje priznavajo povratniki v kriminalnih dejanjih. Torej tisti, ki so bili doslej že neštetokrat obravnavani. Zlepa pa je ne bodo priznali znani posamezniki, nekdaj uspešni in vplivni gospodarstveniki ali politiki, ki se jim očitajo zlorabe položaja ali hujše oblike gospodarskega kriminala. Ti običajno namreč vztrajajo in so trdno prepričani, da niso zagrešili ničesar nezakonitega,” neuradno opisujejo sodniki.
Torej ta sistem ni dober. Naj se sodstvo močneje spravi na tajkune in odvzame pokradene milijarde, da pridemo čim prej iz krize.