Še v petek je veljalo, da to velja le za april in maj, a je finančna uprava včeraj objavila popravek, da velja tudi za drugo polovico marca, ko je že bila razglašena epidemija.
Medtem so podjetja, ki imajo plače petega v mesecu, plače za marec že izplačala, pa tudi tista, kjer so desetega, imajo večinoma že pripravljene izračune. To so danes popoldan v zvezi s tem povedali na finančni upravi.
Kako so si člen, ki izrecno pravi, da oprostitev velja "v mesecu aprilu in maju" uspeli razložiti tako, da velja tudi marca, bodo najbrž pojasnili na današnji novinarski konferenci. Odgovorov na naša vprašanja nam od petka niso uspeli zagotoviti. Zakon je bil sicer sprejet v četrtek zvečer, danes pa so bili pisci zakona prvič na voljo za pojasnila.
Marca je bilo devet delovnih dni pred razglasitvijo epidemije in trinajst po razglasitvi. Kdor je delal, bi moral dobiti 118 evrov kriznega dodatka za marec.
Krizni dodatek je oproščen plačila davkov in prispevkov, kar pomeni, da bodo delavci na račun prejeli neto dvesto evrov (118 za marec).
Do dodatka niso upravičeni tisti, ki so imeli zadnjo plačo več kot 2821,74 evra bruto (več kot trikratnik minimalne plače, ki je 940,58 evra), neposredni in posredni proračunski uporabniki ter delavci v finančni in zavarovalniški dejavnosti.
Finančna uprava je objavila odgovore na vprašanja o protikriznih ukrepih.
Omenijo ene, oprostitev velja za oboje
V zameno so delodajalci oproščeni plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ta prispevek v celoti plača država. V praksi vse prispevke plača delodajalec, a v teoriji gre za pokojninske prispevke delodajalca (8,85 odstotka) in delavca (15,60 odstotka bruto plače), zato ni jasno, zakaj so v zakon zapisali, da so plačila oproščeni le delodajalci, saj je iz pojasnil finančne uprave razvidno, da gre tako za prispevke delodajalca kot delavca.
Kazenske sankcije za delodajalce, ki ne bi izplačali kriznega dodatka, v zakonu ni, ampak najbrž ga bodo, saj bodo z oprostitvijo plačila prispevkov prihranili več. (Ni sicer izključeno, da bi kdo poskusil dobiti oprostitev, denarja delavcem pa ne bi nakazal). Na popoldanski novinarski konferenci so povedali, da je za nadzor zadolžen inšpektorat za delo.
Že pri minimalni plači je podjetje na boljšem
Podjetje je na boljšem že pri minimalni plači, saj je prispevkov za 48 evrov več, kot znaša krizni dodatek. Prispevki se namreč ne obračunajo od minimalne plače, ki je 940,58 evra, ampak od minimalne osnove za obračun prispevkov, ki je 58 odstotkov povprečne plače, kar znaša 1017,23 evra. Pri povprečni plači bo delodajalec dobil že več kot delavec.
Pri delavcih, ki delajo, se je država odločila za obratno logiko kot pri tistih, ki so na čakanju. Pri tistih, ki delajo, je delodajalec nagrajen, če imajo višjo plačo, pri tistih, ki so na čakanju, pa bo kaznovan, če imajo več kot povprečno plačo (več o tem v prihodnjih dneh).
Če bi šefi nagrado, morajo vse vrniti
Če bo v podjetju, ki je koristilo oprostitev prispevkov za pokojninski in invalidsko zavarovanje, prišlo do delitve dobička, izplačil dela plač za poslovno uspešnost oziroma nagrad poslovodstvu v letu 2020, bo moralo podjetje vrniti vsa prejeta sredstva z zamudnimi obrestmi, določa 99. člen zakona. Zakon ne določa, da bi morali v tem primeru delavci vrniti krizni dodatek.
Neposredni in posredni uporabniki proračuna Republike Slovenije in občinskih proračunov ter finančne in zavarovalniške dejavnosti, ki spadajo v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti, niso upravičeni do neobdavčenega kriznega dodatka in oprostitve prispevkov.
V nadaljevanju objavljamo celotni 33. člen Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covid-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo ter povezani 99. člen. Besedilo je iz zakona, ki ga je Državni zbor poslal Državnemu svetu.
_________
33. člen
(delna oprostitev prispevkov za zaposlene v zasebnem sektorju, ki delajo, in krizni dodatek)
(1) Za delavce iz prvega do četrtega in šestega odstavka 14. člena ZPIZ-2 so delodajalci oproščeni plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v mesecu aprilu in maju 2020. Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v tem času v celoti plačuje Republika Slovenija.
(2) Delodajalci iz prejšnjega odstavka vsakemu zaposlenemu, ki dela in čigar zadnja izplačana mesečna plača ni presegla trikratnika minimalne plače, izplačajo mesečni krizni dodatek v višini 200 eurov, ki je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov.
(3) Neposredni in posredni uporabniki proračuna Republike Slovenije in občinskih proračunov ter finančne in zavarovalniške dejavnosti, ki spadajo v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti, niso upravičeni do ukrepov iz tega člena.
99. člen
(skupni pogoj za določena upravičenja in nadzor)
(1) Subjekti, ki so uveljavili:
- povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo iz poglavja 1.1 tega zakona,
- povračilo nadomestila plače delavcu, ki zaradi višje sile ne more opravljati dela iz poglavja 1.1 tega zakona,
- oprostitev plačila prispevkov po 28., 33. in 38. členu tega zakona ali
- izredno pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka
morajo v primeru, da je od uveljavitve tega zakona prišlo do delitve dobička, izplačil dela plač za poslovno uspešnost oziroma nagrad poslovodstvu v letu 2020 vrniti prejeta sredstva, skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi.
(2) Subjekt, ki je uveljavil upravičenja po tem zakonu in naknadno ugotovi, da ni izpolnjeval pogojev za njihovo pridobitev, o tem obvesti Finančno upravo Republike Slovenije in znesek prejete pomoči vrne na podlagi ugotovitvene odločbe v roku 30 dni.
(3) Nadzor nad uveljavljanjem pravic iz tretje in četrte alineje prvega odstavka tega člena izvaja Finančna uprava Republike Slovenije.
janez.zalaznik@zurnal24.si
Firma kjer smo imeli dva potrjeno okuzena in delamo,ze upozarja na svoje pravice ...Pri tem je potrebno poudariti, da zakon omogoča, da podjetja lahko izplačajo krizni dodatek, ki je prost vseh prispevkov in dajatev, ne pa da morajo!
www.MooXi.net - spletna stran za zmenke za odrasle, ki želijo najti partnerja za seks
No ja, tale omejitev glede izplačevanja dobička pa res ni nič takega. Če posluješ še v kakšni drugi državi, potem dobička itak ne boš delil v Sloveniji ampak boš tu delal samo stroške, prihodke pa zadržal v tujini ker boš… ...prikaži več tam na dobiček plačal pol manj davka. Pameten gospodar glede na vsak Euro.