"Gre le za kozmetične popravke obstoječega," predlog zakona o zaposlovanju tujcev, ki ga danes za zaprtimi vrati obravnava ekonomsko-sociani svet, ocenjuje Andrej Kurnik, profesor na FDV in podpornik gibanja Nevidni delavci sveta. "Obstajala naj bi neka liberalizacija, ki pa je smešna, kar se tiče pogojev za pridobitev osebnega delovnega dovoljenja in vstopa na svobodni trg dela v Sloveniji," pravi.
Zakon namreč popravlja pogoje za pridobitev osebnega delovnega dovoljenja s 24 na 22 mesecev neprekinjene zaposlitve, delavcu pa ta čas ne bo več treba delati pri istem delodajalcu kot do zdaj. "Glede na naše raziskave, ki smo jih opravili na terenu, to ne bo prineslo sprememb, ker obstajajo med delodajalci kartelni dogovori, ki pravijo, da če je nekdo zaposlen pri enem delodajalcu, ga drugi ne more zaposliti," pravi Kurnik in poudarja, da takšne kartelne dogovore sklepajo tudi javna podjetja. "Cela zadeva je tako odvisna od dobronamernosti delodajalca."
Nevzdržen položaj zaradi neplačanega dela je delavce kočevskega Preventa pripeljal do gladovne stavke. S podporo Nevidnih delavcev sveta so se obrnili na ministra za delo. (Foto: Boštjan Tacol)
Poleg naštetega je po Kurnikovih besedah problematično tudi omejevanje podjetniške dejavnosti imigrantskih delavcev, ki bodo, če bo zakon sprejet, še dodatno diskriminirani. "To je v nasprotju s strategijo ekonomskih migracij, ki jo je sprejela prejšnja vlada, po kateri je treba spodbujati podjetništvo migrantov," pravi Kurnik in pojasnjuje, da se mnogo ljudi, tudi migranti, postavi na noge prav s podjetniško dejavnostjo.
Kurnik je prepričan, da bi morali biti ljudje, takoj ko vstopijo na tuji trg dela, enakopravni. "Morali bi imeti pravico do izbire delodajalca, do socialne mobilnosti," pravi in poudarja, da je ureditev, ki jo zakon izboljšuje le z malenkostnimi popravki, vzrok sedanjega katastrofalnega položaja delavcev. "Zakaj bi sicer ljudje vztrajali po deset mesecev brez plač, če so že prej 12 mesecev trpeli, da bi prišli do osebnega dovoljenja za delo?"
