Napotnice. Zoran Sekereš iz Lendave je študent Univerze v Ljubljani. Za podjetje je prek študentske napotnice prevajal iz slovenskega v madžarski jezik in obratno. “Dolgujejo mi 300 evrov, ki njim sicer najbrž ne pomenijo ničesar, meni pa ogromno,” pravi Sekereš.
Podobno se je zgodilo študentki (ime hranimo v uredništvu), ki je delo opravljala v enem od ljubljanskih klubov. Za delo decembra lani, ki je v veliki meri potekalo ponoči, med prazniki in ob nedeljah, naj bi ji dolgovali okoli tisoč evrov, izplačano pa so prejeli kar na roko.
Najprej servis
V študentski svetovalnici Študentske organizacije Univerze v Ljubljani svetujejo, naj se študenti, ki plačila niso prejeli, najprej obrnejo na študentski servis, ki jim je izdal napotnico. “Če delodajalec v osmih dneh po izstavitvi računa ne plača, mu servis pošlje prvi opomin, po nekaj dneh drugi opomin in tako naprej – do opomina pred tožbo,” so zapisali v svetovalnici. Postopek je med servisi različen.
V svetovalnici priporočajo tudi pogovor z delodajalcem, večkratna opozorila in tudi grožnjo s tožbo. “Če še vedno ne dobiš plačila, lahko vložiš tožbo na Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani, in če je ta uspešna, sledi izterjava,” so dodali. Res pa je, da študenti za to večinoma nimajo sredstev, kar je potrdila tudi natakarica iz prvega dela članka.
Če študent pri sebi nima četrtega izvoda študentske napotnice ali pisnega dogovora o delu, pravzaprav nima dokazov, da je delo sploh opravil. Lahko pa to dokazuje z beleženjem opravljenih ur ali pričevanji sodelavcev.
