Že tretjina potrebuje pomoč

Kar 19 tisoč več ljudi brez zaposlitve, 40 tisoč več ljudi pod pragom revščine, skupno 121 tisoč ljudi pod pragom revščine in veliko večje socialne razlike so izkupiček zadnjega desetletja v Sloveniji. Pri tem je imela seveda ključno vlogo gospodarska kriza, ki je na kolena spravila ogromno slovenskih podjetij in posameznikov.

Število brezposelnih se je namreč letos že povzpelo čez 120 tisoč, pod pragom revščine pa živi že več kot 270 tisoč ljudi, kažejo zadnji podatki statističnega urada. “Naše raziskave kažejo, da trenutno težko preživijo tudi marsikateri s plačo, predvsem enoroditeljske družine,” pa ugotavlja Imre Jerebic, glavni tajnik Slovenske karitas.

744 tisoč jih ne zmore

“Evropa ni več celina, kjer bi bila socialna varnost zagotovljena sama po sebi,” opozarja Danijel Starman, generalni sekretar Rdečega križa Slovenije. Pri Nacionalnem forumu humanitarnih organizacij Slovenije pa pravijo, da se število pomoči potrebnih povečuje in da se stiske uporabnikov poglabljajo.

Število ljudi, ki sami ne zmorejo več kriti osnovnih življenjskih stroškov in potrebujejo pomoč humanitarnih organizacij, je namreč v Sloveniji po podatkih nacionalnega foruma naraslo že na 30 odstotkov celotne populacije; lani se je nanje obrnilo kar 744 tisoč ljudi. “Vse to kaže, da postajamo družba, ki pristaja na večanje razlik med ljudmi in na dejstvo, da je med nami vedno več takih, ki sami ne morejo poskrbeti zase in za svoje družine,” opozarjajo pri nacionalnem forumu.

Vse potrebnejši paketi

Rdeči križ in Karitas sta od leta 2006, odkar je Slovenija vključena v evropski ukrep pomoči v hrani, razdelila več kot 32 tisoč ton hrane iz tega ukrepa. Še polovico pa so morali zbrati sami, razlaga Jerebic. Število prejemnikov paketov hrane pri obeh organizacijah se je v zadnjih osmih letih povečalo s 180 tisoč na 260 tisoč, torej za 44 odstotkov.

Jerebic ob tem poziva, da moramo v Sloveniji solidarnost še bolj razvijati. “Prav tako pozitiven odnos do naše zemlje. Vsi skupaj bomo morali začeti malo drugače ceniti našo zemljo, ki nam lahko še marsikaj da, in tudi mi na Karitasu že imamo nekaj projektov na temo, kako preživeti,” sklene.