Vrhovno sodišče je pred dnevi objavilo odločitev v primeru revizije, ki jo je zahtevala tožena stranka v primeru tožbe kreditojemalca, ki je vzel kredit v švicarskih frankih. Revizijo, ki jo je zahtevala tožena stranka, je vrhovno sodišče zavrnilo in ugotovilo, da je kreditna pogodba nična.
"Za presojo je Vrhovno sodišče RS uporabilo enaka merila kot v predhodnih odločitvah II Ips 195/2018, II Ips 179/2018 in II Ips 32/2019, v katerih je ugotovilo, da kreditne pogodbe vezane na švicarske franke niso nične, in sicer najprej, ali je banka ustrezno izpolnila pojasnilno obveznost ter v primeru, da morebiti ni, ali je banka ravnala v dobri veri ter obstoj morebitnega znatnega neravnotežja med pravicami in obveznostmi strank. Vrhovno sodišče RS je izrecno poudarilo, da je ključno, da sodišče v okviru presoje nepoštenosti opravi oba testa, torej test dobre vere in presoje morebitnega obstoja znatnega neravnotežja (29. točka obrazložitve)," pojasnjujejo v Združenju bank Slovenije. "Slednje potrjuje, da ostaja sodna praksa Vrhovnega sodišča RS v zvezi s kreditnimi pogodbami vezanimi na švicarske franke ustaljena in enotna. Vrhovno sodišče RS nadalje v 21. do 23. točke obrazložitve pojasni, da je šlo v konkretni zadevi za bistveno drugačno dejansko stanje od primerov v predhodni sodni praksi Vrhovnega sodišča, zato je bil posledično v konkretni zadevi dopusten odstop od sodne prakse po precedenčni tehniki razlikovanja. Da je šlo v zadevi II Ips 18/2022 za poseben primer, Vrhovno sodišče izpostavi večkrat skozi sodbo (24., 25., 28., 30. in druge točke obrazložitve)."
Združenje bank Slovenije poudarja, da sodna praksa ostaja nespremenjena in da gre le za posamičen primer. "Slednje potrjuje tudi nadaljnja praksa prvostopenjskih sodišč, saj je bila z upoštevanjem sodbe Vrhovnega sodišča II Ips 18/2022 že izdana sodba prvostopenjskega sodišča, ki je tožbeni zahtevek na ničnost v celoti zavrnilo ter posledično ugotovilo, da kreditna pogodba vezana na švicarske franke ni nična," so dodali. "Sodba Vrhovnega sodišča RS II Ips 18/2022 tako ponovno potrjuje stališče, da je treba v zadevah kreditojemalcev v švicarskih frankih primere presojati posamično in da zakonsko urejanje ni primerno."
Imel sem kredit v CHF. 1. Na banki so me prepričali, da je to najbolj ugodna varianta . 2. Hitro ko se je videlo da Eur pada sem šel na banko in hotel kredit spremeniti v Eur-skega. So me prepričali,… ...prikaži več da ni potrebe. Potem sem bil še dvakrat tam in so me prepričevali enako. Imel sem srečo , da me višina obroka ni mogla totalno uničiti , ker sem imel še nekaj frankov in sem dve leti še plačeval obrok v frankih. Potem sem prodal nepremičnino, da sem poplačal kredit.
Itak je šlo za večino premišljenim špekulantov, ki so se ušteli!
Osnovno vprašanje je: kdo je prodajal pokvarjeno robo? In zakaj? Saj odgovor je na dlani: zaradi pohlepa, dobička in v strahu pred izgubo tržnega deleža. Banka je profesionalni subjekt, z veliko več informacijami, kot jih ima njihova stranka. Zato so… ...prikaži več DOLŽNE vse informacije razkriti. Zdaj pravijo, da niso vedele ničesar. Kreditojemalci pa vse. Noro, res. In ne, res ne razumem ljudi, ki že leta udrihate po kreditojemalcih.