Brezposelnost. "Zakaj uvažamo zdravnike iz tujine, če jih imamo 40 na zavodu za zaposlovanje?" Tako se sprašuje naša bralka (ime je znano uredništvu), ki jo število zdravnikov na zavodu moti predvsem zaradi ocen, da v Sloveniji manjka okoli 500 zdravnikov.
Marca je bilo na zavodu 38 brezposelnih zdravnikov, mesec prej pa 47, sporočajo iz službe za analitiko na zavodu. Marca lani jih je bilo na zavodu 37, leta 2008 in 2009 pa 22.
"To ni problematično"
"K nam se po pomoč ni zatekel še noben zdravnik, ki bi na zavodu čakal službo," pravi Bojan Popovič iz sindikata zdravnikov Fides. Predvideva, da gre pri teh zdravnikih za prehodno brezposelnost med zamenjavo delodajalca, čakanjem na pripravništvo, določeno specializacijo ali za določeno regijo. "Nekaj med njimi je tudi zdravnikov, ki iz različnih razlogov, v glavnem zdravstvenih, niso zaposljivi," dodaja.
Po njegovi oceni ti zdravniki niso sistemski problem: "Če bi bila številka enaka nič, bi se fluktuacija zdravnikov povsem ustavila."
Vsak bi lahko dobil službo
"Glede na splošno pomanjkanje zdravnikov v Sloveniji bi lahko praktično vsak zdravnik z licenco nemudoma dobil zaposlitev. Če ne ravno v Ljubljani, pa v kakšnem drugem kraju," pravijo na Zdravniški zbornici Slovenije. Zato težko ocenjujejo, zakaj so na zavodu prijavljeni zdravniki: "Običajno gre za njihovo osebno odločitev."
"Zdravniki iz tujine so navadno strokovnjaki s specializacijami, ki jih po podatkih javnih zdravstvenih zavodov trenutno najbolj primanjkuje," pojasnjujejo na zdravstvenem ministrstvu. Teh specialistov po njihovih besedah ne moremo primerjati z zdravniki s končano fakulteto brez pripravništva in specializacije.
• Sobni zdravnik. Kot sobni zdravnik lahko dela zdravnik, ki je opravil pripravništvo in strokovni izpit.
• Zaposlitve. V UKC Ljubljana so imeli leta 2008 zaposlenih 53 sobnih zdravnikov, leta 2009 79, lani 81, letos pa 90. Na onkološkem inštitutu so leta 2008 zaposlili enega sobnega zdravnika, lani in predlani štiri, letos pa enega; trenutno imajo zaposlene tri.
Kaj pa sobni zdravniki
"Tiste brezposelne zdravnike, ki so še brez specializacije, bi lahko zdravstveni zavodi koristno uporabili in jih zaposlili kot sobne zdravnike," nam je pojasnil eden od zdravnikov, ki ni želel biti imenovan. Po njegovih besedah je veliko študentov medicine, ki si želijo točno določene specializacije, na katero morajo pogosto čakati več časa.
Po podatkih zbornice v praksi tako zdravstvene ustanove kot mladi zdravniki v veliki meri izkoriščajo možnost zaposlitve kot sobni zdravniki. "Tako lahko ustanove rešijo kadrovsko stisko, zdravnik pa je za čas, ko čaka na želeno specializacijo, zaposlen," dodajajo.
“Zaradi narave dela smo vezani na delo specialistov onkoloških strok. Ker specialistov teh profilov manjka, sistematizirana mesta pokrivamo s sobnimi zdravniki,” pojasnjujejo na onkološkem inštitutu. Podobno je v ljubljanskem kliničnem centru, kjer so potrebe po sobnih zdravnikih vsako leto večje. Leta 2009 so po podatkih zavoda za zaposlovanje za sobne zdravnike (delovno mesto za zdravnike po končanem sekundariatu in za zdravnike brez specializacije) objavili 32 prostih mest, lani pa 50.
