Na ustavnem sodišču so svoje argumente za ustavno prepoved referenduma o pokojninski reformi predstavili Miran Potrč, podpredsednik državnega zbora, minister za delo Ivan Svetlik in minister za za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari. Če bi zakon zavrnili, državni zbor še leto po tem ne bi mogel sprejeti novega, temu pa bi veljalo prišteti še nova usklajevanja in smiselno prehodno obdobje.
Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič je kot bistvo konflikta izpostavil, "da se za tri leta podaljša delovna doba. To je v neskladju z 2. členom ustave, zahtevati to od ljudi je nehumano. Pogoj je nedosegljiv za večino ljudi."
"Ni res, da imamo enako upokojitveno starost kot v Evropi, ni res, za približno osem let je krajša," je navedbe Semoliča demantiral Svetlik. Semolič je vnovič navedel, da se je dejanska upokojitvena starost dvignila in da so podatki eurostata neizprosni. Semolič pa je ponovno izpostavil, da bi morali mladim omogočiti zaposlitev, starejšim pa upokojitev.
"Gre za precedenčno odločitev"
Pravnik Bojan Bugarič, ki zastopa stališče ZSSS, je dejal, da je "današnja točka samo ena: ali ustava vsebuje podlago za to, da lahko v imenu ene pravice ustavno sodišče poseže v drugo ustavno pravico, to je pravico do referenduma."
se sprašuje BugaričNimamo standarda, kaj je protiustavnost, vi ste ga sicer začeli razvijati, vendar nekega soglasja ni. Kaj so to protiustavne posledice – so to izredne razmere, kaj točno?
Bugarič je povedal, da ni naloga sodišča, da presoja o ekonomskih in finančnih implikacijah. Odločati mora o tem, ali bo zavrnitev pokojninske reforme res imela ustavne posledice, vendar pa dokazov o tem ni. Bugarič je navedel celo primer onesnaževanja okolja in člankov, ki navajajo, kaj bo to povzročilo človeštvu v 40 letih. Po njegovem so enako trdni argumenti državnega zbora in vlade, da bo prišlo do ustavnih posledic. "Odločitev ni samo o pokojninski reformi, ampak o tem, ali ustava daje pravico do prepovedi referenduma, to bi bila pomembna precedenčna odločitev za naprej, za podobne referendume," meni Bugarič.
Na javni obravnavi se bodo lotili vprašanj, ki so še nerazčiščena, je pred začetkom napovedal generalni sekretar ustavnega sodišča Erik Kerševan.
Odločitev sodišča je možno pričakovati, kolikor se le da hitro po končani obravnavi, pravi Kerševan. Vendar po njegovih besedah ni možno zagotoviti, da bo to še danes.
Ustavna sodnica Etelka Korpič-Horvat je direktorja Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) vprašala po njegovi oceni o zagotavljanju pokojnin v nadaljnjih petih letih po zdaj veljavnem zakonu (ZPIZ1) in predlogu novega zakona (ZPIZ2). Marjan Papež, direktor ZPIZ, je odvrnil, da bo kompleksen odgovor pripravljen v treh dneh. Na njeno vprašanje o številu ljudi, ki so se lani upokojili, pa je dejal, da gre za 22 odstotkov več starostnih upokojencev kot prej.
Sodnici Jadranki Sovdat je minister Svetlik pojasnil, da nezagotavljanje pravice do pokojnine, če ne bi prišlo do uveljavitve ZPIZ2, pomeni protiustavni poseg v socialne pravice. Postavljalo naj bi se tudi vprašanje, ali bi bili prisiljeni ukiniti otroške dodatke v primeru finančnih posledic neuveljavitve ZPIZ2.
Ustavni sodniki so nadaljevali z vsebinskimi vprašanji glede pokojninske reforme in njenih posledic. Svetlik je v odgovorih sodnici Sovdatovi povedal, da želi država zagotoviti socialno varnost upokojencev in zato mora zagotoviti priliv v pokojninsko blagajno. Pojasnil je tudi, da aktualni bonusi ne delujejo dovolj močno sami zase, ker se ljudje kljub temu upokojujejo ob prvi priložnosti.
"Ali ste naredili oceno, da bo pritisk na zdravstveno in invalidsko blagajno zaradi podaljševanja delovne aktivnosti?" je vprašala sodnica Sovdatova. "Ne gre spregledati rešitev v ZPIZ2, da se posamezniki, ki ne morejo delati do 65. leta, lahko odločijo za polovični delovni čas. Najbolj občutljive kategorije, ki začnejo delati zgodaj, se lahko upokojujejo že pri 41 ali 43 letih pokojninske dobe, kar je lahko že po 60. letu."
O rešitvi za neplačevanje prispevkov
"Ali ima vlada kakšne resne načrte z reševanjem neplačanih prispevkov za pokojnine ali pa odlogom neplačanih prispevkov?" je vprašal predsednik sodišča Ernest Petrič. "Rešitev je prav v ZPIZ2, ker povsem prepoveduje neplačevanje prispevkov," je odgovoril Svetlik. "Osnovni problem je, da so podjetja v Sloveniji insolventna. Podjetje, ki ni sposobno plačati neto plače in prispevkov, ne sme delovati. Vlada bo v četrtek sprejela tudi nekaj novih ukrepov, med njimi tudi ukrep na področju DDV. Še en ukrep bo, da bo pri javnih naročilih izvajalec moral dati izjavo, da bo plačal podizvajalce, in razkriti tudi vsa lastniška razmerja, doma in v tujini. Če tega ne bo naredil, ne bo mogel izvajati naročila."
"Odložitev ZPIZ2 bi povzročila velike posledice, kratkoročno in dolgoročno. Verjamemo, da zakon o referendumu daje podlago, da ustavno sodišče odloči," je v sklepnih besedah povedal Miran Potrč.
"Kaj če državni zbor ne bi sprejel ZPIZ2? Ali bi bil potem ZPIZ1 protiustaven? Tukaj se gre predaleč, za zlorabo zakonodajne funkcije. Ljudje imajo pravico do neposrednega odločanja. Ne jemljemo nobene pravice s tem referendumom. Ne podcenjujte svoje odločitve," pa je zaključil Semolič.
