"Več kot 700 tisoč zavarovancem vzajemne se bo omogočilo pridobitev deleža Vzajemne in sicer v obliki delnic ali v obliki izplačil deležev pod določenimi pogoji," je na začetku razprave o vladnem predlogu preoblikovanja zdravstvene zavarovalnice Vzajemna v državnem zboru zatrdil finančni minister Klemen Boštjančič.
Primarno bo vrednost premoženja izplačana v obliki delnic, neposredno pa bi izplačilo deleža dobili tisti, pri katerih nominalni delež ni višji od 70 evrov. Tak znesek naj bi prejela tretjina zavarovancev. "Preučili smo stroške, ki bi jih imetniki imeli s trgovalnim računom za imetništvo delnic in določili mejo 70 evrov, da ti stroški ne bi presegli vrednosti samih delnic," razlaga Boštjančič. Odprtje računa na borzi po podatkih vlade stane od 33,49 do 74,66 evra, kar je odvisno od ponudnika. Po doslej znanih izračunih bi vsak član dobil izplačanih 75 evrov, kar naj bi bila začetna vrednost ene delnice, ki bodo kotirale na borzi.
Koliko zavarovancev bo sploh odprlo račun na borzi?
Temu, da bi dosedanji zavarovanci postali delničarji, Vzajemna nasprotuje. Predvidevajo namreč, da dobršen odstotek zavarovancev ne bo odprl računa na borzi, kar bi lahko vodilo do koncentracije lastništva. Novi lastniki bi Vzajemno lahko tudi prodali, opozarjajo.
Največji delež bo sicer pripadel ZZZS, ki se mu bo priznal ustanovitveni vložek. Ta se bo vrnil z izplačilom ali v obliki delnic. ZZZS bi tako kot delničar postal solastnik nove zavarovalnice. Skupščina Vzajemne je sprejela sklep, da se premoženje, ki bo na dan 31. 12. letos ostalo iz naslova dopolnilnega zavarovanja, razdeli med člane Vzajemne, nasprotujejo pa, da se kapital izplača tudi ZZZS.
"K ekonomski vrednosti Vzajemne največ prispevali njeni člani"
"Statusno preoblikovanje Vzajemne je potrebno, ker bi celotna ekonomska vrednost Vzajemne, h kateri so s svojimi vplačili največ pripomogli člani, ki bi jim članstvo propadlo z ukinitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, pripadla manjšini članov, ki imajo pri Vzajemni sklenjene druge oblike prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj," poudarja Boštjančič. "Menimo, da je preoblikovanje v delniško družbo edini način, da se določijo deleži vseh zavarovancev Vzajemne, ki so leta prispevali k obstoju in razvoju Vzajemne, da se določi delež ustanovitelja in omogoči nadaljnje delovanje Vzajemne."
Leta 2021 je imela Vzajemna 818.067 članov, od tega 95 odstotkov samo iz naslova dopolnilnega zavarovanja. Ko bo dopolnilno zdravstveno zavarovanje preneseno na ZZZS, bo Vzajemni ostalo še 300 tisoč članov, ki so vključeni v druga zavarovanja.
Vzajemna nasprotuje preoblikovanju v delniško družbo
Sindikat zaposlenih in svet delavcev sta državni zbor in predsednika vlade včeraj pozvala, da zakon o preoblikovanju Vzajemne umakne iz dnevnega reda. Pisali so tudi vsem ministrom in poslanskim skupinam. Prenosu dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja na ZZZS ne nasprotujejo, nasprotujejo pa preoblikovanju Vzajemne v delniško družbo.
"Ves know-how, vse nepremičnine, ves informacijski sistem, vse baze zavarovancev- skratka vse, kar je Vzajemni omogočilo razvijati “zavarovalniške produkte”, je nastalo na podlagi regresivne dajatve, ki so jo zavarovanci v Sloveniji plačevali v obliki dopolnilnega zavarovanja. S tem pa so na osnovi namena ustanovitve Vzajemne, postali njeni člani - člani, ki imajo v primeru preoblikovanja družbe v delniško, pravico do sorazmernega deleža premoženja," poudarjajo pri Levici, ki bodo zakon soglasno podprli.
NSi predlogu ne bo nasprotovala, ne bo ga pa podprla, vložili bodo več amandmajev, je povedal vodja poslanske skupine Jernej Vrtovec. V NSi menijo, da je ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja predvsem preoblikovanje v obvezno plačilo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in je hkrati poteza vlade, s katero bi dvignili podporo javnosti.
"Vzajemna je agresivno tržila tudi druga komercialna zavarovanja"
Koalicijska SD, ki po nekaterih podatkih podatkih zakonu nasprotovala, ga bo v prvem branju podprla, je povedal Soniboj Knežak.
Opozoril pa je, da je pred sprejetjem zakona potrebno rešiti več vprašanj. "Vzajemna je svojim zavarovancem vseskozi agresivno tržila druga komercialna zdravstvena zavarovanja in s tem ustvarjala dobičke. Zato je pri delitvi njenega premoženja potrebno upoštevati tudi vložke zavarovancev, ki so s svojimi premijami dolga leta prispevali k dobičkom in kapitalu vzajemne," pravi Knežak.
Pravila, ki jih je določila vlada, po mnenju SD ne zadoščajo za ureditev statusa zavarovancev. V SD imajo pomisleke tudi glede izplačila deleža zavarovancem v obliki delnic. "Zavarovanci, ki so lastninsko pravico na zavarovalnici izvajali brez dodatnih stroškov, spreminja v delničarje, kar pomeni dodatne stroške v višini vsaj ene premije zavarovanja letno."
V poslanski skupini Svoboda se strinjajo z SD, da naj bodo deleži zavarovancem izplačani na podlagi vseh, tudi komercialnih zavarovanj. Pomisleke imajo glede izplačila deleža pri tistih, ki bo ocenjen na manj kot 70 evrov in morajo zato v 15 dneh sporočiti, da se jim izplača delež, če tega ne storijo, dobijo delnice. "Tu bi veljalo razmisliti o obratni logiki, naj tisti, ki želi delnico, to sporoči, ostalim pa se izplača delež. S tem bi se izognili številnim neprijetnim situacijam, saj se lahko zgodi, da številni člani zamudijo rok ali pa je to zanje preveč komplicirano," pravi Andreja Kert. Glasovali bodo za to, da je zakon primeren za nadaljnjo obravnavo.
V SDS opozarjajo, da bo preoblikovanje zavarovalnice pomenilo izgubo zaupanja strank, ki bodo prehajale k drugim zavarovalnicam, zato bi vrednost Vzajemne pri preoblikovanju postala bistveno manjša. V SDS bodo poslušali argumente predlagatelja in se o glasovanju odločili po razpravi.
dezurni@styria-media.si
Kaj bodo delničarjem bivše NKBM tudi vrnili pokradene delnice ?
O, že vidim kam pes tako moli, diši jim privatizacija vzajemne
In zdaj naj gre ena priletna ženica iz podeželja v Ljubljano odpirati borzni račun? Saj se norca delajo!