Z delovnimi migracijami v obeh smereh je najbolj obremenjena Ljubljana, Trzin pa ostaja najbolj izrazito delovna občina. Delovnih mest ima namreč veliko več kot delovno aktivnih prebivalcev.
V Ljubljano dnevno ali v drugačnih časovnih presledkih prihaja na delo skoraj 141.300 oseb iz drugih občin, hkrati pa iz nje odhaja na delo v druge občine okoli 24.200 njenih delovno aktivnih prebivalcev, ugotavljajo na Statističnem uradu RS.
Po največjem številu oseb v obeh tokovih delovnih migracij so sledile občine Maribor, Celje, Kranj in Domžale.
Na drugi strani imamo t. i. izrazito delovne občine, kamor statistiki uvrščajo tiste, v katerih je število delovnih mest vsaj za 16 odstotkov višje od števila delovno aktivnih prebivalcev, torej imajo presežek delovnih mest. Ob koncu prejšnjega leta je bilo takih občin 17, med njimi je bila prvič tudi Rogaška Slatina, ki je bila v letu pred tem še med zmerno delovnimi občinami.
Med temi občinami je še posebno izstopala občina Trzin, ki je imela 3,5-krat toliko delovnih mest kot delovno aktivnih oseb s prebivališčem v tej občini. Dnevno ali v drugačnih časovnih presledkih je prihajalo na delo v Trzin okoli 5500 oseb iz drugih občin, hkrati pa je iz te občine odhajalo na delo v druge občine približno 1300 delovno aktivnih prebivalcev.
Občina Trzin je sicer tretja najmanjša občina, vendar je glede na presežek delovnih mest krepko pred drugimi. Približno dvakratni presežek delovnih mest glede na število delovno aktivnih oseb s prebivališčem v tej občini so imele še občine Šempeter - Vrtojba, Nazarje, Ljubljana in Murska Sobota.
T. i. izrazito bivalne občine pa so tiste, v katerih je delež delovnih mest za več kot 36 odstotkov manjši od števila delovno aktivnih prebivalcev, torej imajo primanjkljaj delovnih mest. Ob koncu leta 2022 je bilo takih občin 31.
Petina delovno aktivnih se na delo vozi v drugo regijo
Delovne migracije med posameznimi statističnimi regijami so manj številne kot delovne migracije med občinami, saj statistične regije pokrivajo večje teritorialno območje. Ob koncu prejšnjega leta je bilo medregijskih delovnih migrantov okoli 202.700 oz. 22,1 odstotka delovno aktivnega prebivalstva.
Med regijami je bila osrednjeslovenska v zadnjih šestih letih edina, ki je imela več delovnih mest kot delovno aktivnih prebivalcev. Pred tem je bil presežek delovnih mest nazadnje še v obalno-kraški statistični regiji, in sicer leta 2016. Po tem letu pa je prav v tej regiji indeks delovne migracije upadal najintenzivneje med vsemi.
Ob koncu prejšnjega leta je v Sloveniji delalo več kot 12.800 tujcev čezmejnih delovnih migrantov, kar je bilo 2,5-krat toliko kot leto pred tem. Med njimi je bilo največ oseb iz sosednje Hrvaške, ob čemer na statističnem uradu ugotavljajo, da Slovenija za Italijane in Avstrijce še ni tako zanimiva kot ciljna država za opravljanje dela, čeprav se je njihovo število tudi povečalo.
dezurni@styria-media.si
Na naših "takoimenovanih" cestah je gneča zgolj zato,ker se ogromne količine denarja,namenjenega obnovi in graditvi cestne infrastrukture steka delno za pokrivanje desetletnih izgub železnic,velik del prek prijateljskih pogodb in zaposlitev v privat žepe,ostalo pa večina za postavljanje oznak za omejitve… ...prikaži več in upočasnitve prometa.....
Ja, zavožena država smo postali, žal , .... in si delamo nepotrebne stroške z prevozom na delo , .... namesto, da bi delali od doma, .... ali vsaj v svoji občini , .... ki jih je pa spet 4-kratno preveč .... !!!