"Opažam, da ljudje nimajo več česa zastavljati. Začeli so prinašati stare slike in drugo šaro, to pa ne gre," pravi Anton Murn iz Zastavljalnice Litija.
Lastnik zastavljalnice z 20-letno tradicijo najpogosteje sprejema zlatnino, prenosne računalnike in druge naprave. Te predmete večinoma prinašajo stalne stranke, tu in tam pa se pojavi tudi kakšna nova.
Podoben seznam predmetov imata zastavljalnici v Celju in Mariboru, v nobeni pa v zadnjem času niso zaznali povečanega prometa. To, da se povpraševanje vseeno ne zmanjšuje, priča tudi odprtje nove zastavljalnice v Ljubljani, ki obratuje dva meseca.
Zastavljanje ni rešitev
Murn meni, da je glavni razlog za prihod v zastavljalnico kriza: "Nekaj jih sicer pride iz navade in jim to predstavlja hobi, vendar takih ni veliko." Zadnji dve leti k njemu prihajajo tudi podjetniki, ki jim zmanjka denarja za plače ali za osnovni material za opravljanje lastne dejavnosti: "To priča o resnični stiski ljudi." Pravnik Matjaž Tratnik pravi, da še za tako velike osebne stiske zastavljanje ni rešitev: "Gre le za zavarovanje kredita, ki ga bo tako ali tako treba vrniti. Če kdo tega ne naredi, ker nima denarja, je izguba še večja kot pri bančnih kreditih."
"Te predmete večinoma prinašajo stalne stranke."Le kje jih jemljejo, da jim ne zmanjka. Zastavljalnice so legalni posrednik med tatovi in kupci.
Kriza ustvarja zastavljalnice in sposojevalnice,kar ježalostno