Sporno. Farmacevtsko podjetje Janssen naj bi k predpisovanju svojega dragega biološkega zdravila stelara spodbujalo z nagrajevanjem zdravnikov, trdi vir. "Naredili so vprašalnik in zdaj tudi na večerjah pridobivajo zdravnike, ki bi izpolnjevali ta vprašalnik in bi na pacienta dobili pet tisoč evrov," pravi vir.
Vsi zelo skrivnostni
"Tega pri nas ni," nam je najprej zatrdila vršilka dolžnosti predstojnice dermatologije ljubljanskega univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Tanja Planinšek Ručigaj. Po več preverjanjih, tudi pri koordinatorki za študij v UKC, pa so na dermatologiji ugotovili, da pri njih res poteka “študija oziroma uvajanje registra za vsa sistemska zdravila (ne samo za stelaro) za bolnike z luskavico”.
Pojasnila je, da je študijo odobrila etična komisija. Kdo jo sestavlja, iz odgovorov ni jasno. Je pa s spletne strani UKC razvidno, da je nosilec študije Tomaž Lunder.
Dvojna vloga
Prav dermatolog Lunder je tudi šef posebne komisije za biološka zdravila za področje dermatologije, ki odobri ali pa ne odobri zdravljenja pacienta z določenim biološkim zdravilom. Zasebni dermatolog Sandi Luft je potrdil, da bo zdravljenje s stelaro predlagal za tri svoje paciente. V študijo pa se ni vključil, ker ima preveč drugega dela.
Pri Janssenu so nas najprej podučili, da so "pri podajanju informacij o zdravilih na recept ljudem, ki niso strokovna javnost", omejeni, nato pa potrdili, da ena od družb iz korporacije Johnson&Johnson res vodi globalni register, v katerega je vključena tudi Slovenija. Od lani so v njem tudi bolniki z luskavico. “Bolniki bodo v sklopu registra spremljani osem let,” so povedali in zatrdili, da so bile pogodbe podpisane z ustanovami, ne zdravniki, a seveda zamolčali, s katerimi in za koliko.
Prav tako pojasnila o finančnem vidiku sodelovanja v študiji še čakamo z ljubljanske dermatološke klinike.
Mini intervju z Igorjem Bartenjevim: "Nam se to ne izide"
So tudi vas vabili, da sodelujete v študiji?
Po premisleku sem sodelovanje odklonil. Ni pa res, da vključitev v študijo pomeni, da je raziskovalec dolžan pacientom predpisati zdravilo stelara. Za osemletno spremljanje pacienta je določeno denarno nadomestilo 4.500 evrov.
Zakaj ste odklonili?
Protokoli so zelo obsežni. Paciente se spremlja praktično vsak mesec. To zahteva ure dela. Ker strokovno vodim zasebno ustanovo, sem z ekonomskega stališča ocenil, da se mi oziroma nam sodelovanje ne izplača. In nisem edini, ki sem ga odklonil.
V javni mreži se jim pa to izplača?
Na to ne znam odgovoriti. Če pa me že vprašate, bi zdravniki morali to delo opravljati zunaj delovnega časa.
Pa bi se res lahko vključili, če s stelaro ne bi zdravili nikogar?
Lahko domnevava, da bi bilo to nenavadno. Ampak nihče ni rekel, da je predpisovanje stelare pogoj za sodelovanje. Verjetno pa bi med denimo desetimi bolniki kakšnega zdravili s stelaro.
