“Pred nami je leto reform, ki pri posameznikih vzbujajo občutke negotovosti. Vendar za to ni razlogov, saj jih na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve pripravljamo s posebno pozornostjo do delavcev in njihovih družin.” Tako delavce v svoji poslanici ob prvem maju nagovarja minister Ivan Svetlik.
Pravi, da se zavedajo, “da ukrepi ne bodo priljubljeni, so pa vsekakor nujni”. Le ob podaljševanju delovne aktivnosti bi namreč po njegovem lahko zaustavili nadaljnje zniževanje pokojnin. Pa je zaradi podaljševanja delovne dobe pričakovati številnejše bolniške odsotnosti, kot opozarjajo sindikati?
Poškoduje se več mlajših delavcev, vendar so poškodbe starejših hujše in zahtevajo daljši bolniški dopust, pojasnjujejo na inštitutu za varovanje zdravja (IVZ). Od leta 2001 do 2007 se je namreč pri delu poškodovalo le 927 delavcev nad 60 let, a so bili ti na bolniškem dopustu več kot 60 dni, kar je dvakrat več kot delavci med 30. in 40. letom. “S podaljševanjem delovne dobe se bo odsotnost z dela kljub ukrepom za prijaznejše delovne pogoje nedvomno povečevala,” je prepričana Tatjana Kofol Bric z IVZ, saj se “z leti intenzivneje pojavljajo kronične in degenerativne bolezni”.
Radomir Vučković, koordinator absentizma pri zavodu za zdravstveno zavarovanje, pa meni, da “podatki sicer kažejo, da je odstotek izgubljenih delovnih dni pri delavcih, starejših od 64 let, nižji, vendar se je treba zavedati, da zdaj po 64 letu delajo delavci, ki nimajo zdravstvenih težav”.
Miniintervju: ''Uporniški le za šankom in v pisarnah''
Bo letošnji prvi maj za delavce s cmokom v grlu?
Saj je vedno. To ni praznik, ki bi bil izvzet iz časa, v katerem živimo. Politiki in lastniki kapitala bi se morali zavedati, da kapitalizma ni brez delavcev in da imajo delavci pravico živeti človeka vredno življenje.
Bi bile zdaj, v 21. stoletju spet potrebne krvave demonstracije kot leta 1886 v Chicagu, ko se je ta praznik začel?
Te stvari so nepredvidljive. Nihče si ne želi krvavih obračunavanj, a nasilje nad delavci s strani kapitala in države lahko povzroči tudi nasilje s strani delavcev v smislu obrambe pravic.
Ali smo Slovenci dovolj uporniški?
V Sloveniji je še vedno dosti ljudi, ki znajo biti kritični, ko pa je treba nekaj narediti, priti v Ljubljano na demonstracije ali stavkati, marsikdo odpove. To uporništvo nam še primanjkuje, pa ne v pisarnah in za šankom, ampak da greš in z drugimi dejansko nekaj narediš.
