Vegrad: plač ni. Delavci so upravi do danes postavili rok za izplačilo, sicer se v ponedeljek začne stavka.
Steklarska nova: danes delavci podpisujejo obrazce za oprostitev plačila sodne takse. Če želijo denar, morajo tožiti državo, za to pa bi morali plačati takso, a denarja nimajo.
Gradis: plače so, a pri mnogih delavcih le na papirju in ne tudi na računu. 1. aprila, na dan, ko naj bi vsi povprek stresali šale, so prišli po odpovedi.
Primorje: tretjina delavcev je na čakanju.
Tovarna vozil Maribor: delavci so na čakanju, čakajo tudi na neizplačane plače in regres.
Stavbar gradnje: v prisilni poravnavi.
MTB: v prisilni poravnavi.
Iskraemeco: delavci so bili že seznanjeni, da jih bo 150 jeseni končalo na cesti.
Iskra Kondenzatorji: ker je 28 od 30 delavcev, ki bi se morali vsak dan iz Semiča voziti v Kranj, reklo ne, bodo najverjetneje pristali na zavodu za zaposlovanje.
To je le nekaj podjetij, katerih delavci se sprašujejo, kaj naj praznujejo 1. maja.
Praznovanje zaradi tradicije
"To je praznik upora, praznik zavedanja, da se je treba za delavske pravice boriti, da niso podarjene, večne," pravi predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič. Kot pravi, ta dan delavci praznujejo že 120 let, tudi med vojno. "To je upor proti povampirjenemu kapitalu, ki postavlja nesposobne menedžerje," dodaja.
"Zame ni nobenega praznika. Jaz nimam kaj praznovati, mogoče eni imajo, tisti, ki imajo redna plačila," pa pravi Zekrija Habibović, eden od tistih, ki mu Vegrad dolguje denar. Njegovo podjetje je belilo stene v Celovških dvorih. Nekaj časa je celo gladovno stavkal, a so ga potem na Vegradu prepričali, da denar bo. "Denarja ni," pa ugotavlja Habibović. Kot pravi, mu ga zdaj obljubljajo po praznikih.
Predstavnik delavcev Steklarske nove Stjepan Miklaužić pa grenko pravi: "Za nas je vsak dan praznik, ker že eno leto nimamo dela in pravic."
