Poskus uboja. Policija je pred dnevi aretirala moškega, ki je konec oktobra na Groharjevi cesti v Ljubljani poskušal iz maščevanja ubiti 30-letnika. Preiskovalni sodnik je za domnevnega napadalca odredil hišni pripor. Medtem zaradi poskusa uboja zoper njega na sodišču poteka preiskava.
Tožilec ni želel pripora
Hišni pripor je po prvem zaslišanju takoj po prijetju domnevnega napadalca predlagal tožilec. Ta je očitno presodil, da bo to zadostovalo tudi za zaščito žrtve, ki bi jo osumljeni sicer lahko poskušal ponovno napasti. “Tožilec zoper storilca ni predlagal pripora. Ta zdaj hišni pripor prestaja na kraju, ki je od oškodovančevega prebivališča oddaljen le 20 minut vožnje z avtomobilom. Kar pomeni, da v tem primeru hišni pripor ni primeren ukrep za odpravo ponovitvene nevarnosti. Neizogibno potreben bi bil namreč pripor, saj same okoliščine dejanja dokazujejo, da je šlo za povsem nepredvidljivo dejanje,” opozarja pooblaščenec žrtve Mitja Podpečan.
Vprašajo naj tudi žrtev
Tako vrhovno kot ustavno sodišče sta z nekaterimi svojimi sodbami do zdaj sodnikom že jasno sporočila, naj za osumljence kaznivih dejanj, ki so osebnostno nepredvidljivi in se v kritičnih položajih ne morejo obvladati, raje odredijo pripor in ne le hišni pripor, ker ta zanje menda ne preprečuje ponovitvene nevarnosti. Domnevnega napadalca z Groharjeve ceste sicer policija zdaj vsak dan obišče na domu. Od njegove dobre volje in poštenosti pa je odvisno, ali bo zaradi odrejenega hišnega pripora resnično ves čas v svojem stanovanju. “Če se osumljenci v hišnem priporu odločijo, da zapustijo dom in morda celo dokončajo kaznivo dejanje, zaradi katerega jim je izrečen tak ukrep, jih pri tem čisto nič ne omejuje. Oškodovanci pa utemeljeno dvomijo, ali jim je zagotovljena varnost,” dodaja odvetnik Podpečan.
“Presodi naj psihiater”
Verjame, da tožilci, sodniki ali celo odvetniki ne morejo strokovno oceniti, kdaj je določena oseba toliko nepredvidljiva, da bi bilo zanjo primerno odrediti izključno pripor. Zato se mu zdi smiselno v postopek vključiti žrtve in jim omogočiti, da sodiščem in tožilcem pojasnijo, kdaj se bojijo za svojo varnost, preden sodišča odločijo, ali bodo za domnevne napadalce odredili pripor ali zgolj hišni pripor. Hkrati pa se Podpečanu zdi smiselno, da pred odločanjem sodišče pridobi strokovno mnenje psihiatra o vedenju osumljencev. “Da bi uspešneje prepoznali tiste okoliščine in osebnost storilca, ki kažejo na nevarnost ponovitve kaznivega dejanja,” dodaja.
tožilci so tukaj malo preveč zaščiteni...jaz bi predpisal odpoved tožilcu ,če se napad ponovi!
Rešitev je sledilna ovratnica. Ko bi zapustil svoj dom bi se lokacija sporočila na Policijo pod nujno, vsak poskus izigravanja in preverjanje odzivnosti Policije brez življenjsko nevarnega razloga, recimo njuna medicinska pomoč, pa bi predstavljalo 1 leto več zapora ob… ...prikaži več izreku kazni. To sta dva člena h KZ-ju in bi bila stvar pošteno rešena, če že takega psihopata tožilci me morejo ali bolj kot ne nočejo spraviti pod strokovni nadzor.
Slovenski tožilci(v glavnem so ženske) so ljudje posebnega kova: vidijo le tisto, kar hočejo videti in zakonodaja skupaj z apatičnostjo ljudstva jim seveda to omogoča. Zato nočejo sprememb zakonodaje.