Zakon, ki razburja vse strani, končno v obravnavi

Na odboru za zdravstvo se je začela obravnava zakon o nujnih ukrepih na področju zdravstvenega varstva. Interventni zakon je vlada sprejela po hitrem postopku, zagotovil pa naj bi večjo dostopnost in učinkovitost zdravstvenega sistema. 

Z zakonom se mudi

Zakon o nujnih ukrepih na področju zdravstvenega varstva (ZNUPZV) mora biti sprejet oziroma uveljavljen do konca leta, saj uvaja tehnične ureditve za januarsko uveljavitev novega prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje. Ta bo nadomestil dopolnilno zdravstveno zavarovanje, zadnjo položnico je večina že dobila, januarja nam ne bo treba plačati nič. Po predlogu novega interventnega zakona, se obvezni zdravstveni prispevek ne bi štel za odbitno postavko oziroma za davčno priznan odhodek pri določanju davčne osnove za dohodnino. 

Na nogah tudi sindikalisti: Zakon zmanjšuje pravice zavarovancev

Predlog zakona v javnosti povzroča precej razburjenja. Sindikalisti opozarjajo, da glede predloga ni bilo socialnega dialoga. "Ne moremo se strinjati z znižanjem višine bolniških nadomestil, zlasti ne z znižanjem višine bolniškega nadomestila po treh mesecih iz 90 odstotkov na 80 odstotkov," opozarjajo sindikati javnega sektorja. Najvišje izplačilo bolniškega nadomestila omejili na 2,5-kratnik povprečne bruto plače.

Dolgotrajna bolnišna največ pet tisoč evrov

Iz Levice so medtem sporočili, da so v koaliciji dosegli dogovor o črtanju določbe, po kateri se odmerni odstotek za bolniške odsotnosti po 90 dneh z 80 odstotkov zviša na 90 odstotkov. Dolgotrajna bolniška bo tako še vedno krita v 90 odstotkih. "Nesprejemljivo bi namreč bilo, da v času, ko z napotnico “zelo hitro” 40 odstotkov pacientov na prvi pregled čaka več kot 90 dni, varčujemo na najranljivejših skupinah. S koalicijo pa bomo vložili amandma, ki ohranja kapico na najvišje možno bolniško nadomestilo, ki bi bila v tem letu 5059,75 evra bruto." Računsko sodišče je nedavno razkrilo, da najvišja bolniška trenutno znaša več kot 21 tisoč evrov.

Sankcije glede neplačevanja obveznega zdravstvenega zavarovanja

Če posameznik ne bi plačeval oziroma bi se mu nabral dolg pri plačevanju obveznega zdravstvenega zavarovanja v tekočem letu, bi bil upravičen le do nujne medicinske pomoči in nujnega zdravljenja. Irena Ilešič Čujovič, predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva (SZSVS) in podpredsednica Konfederacije sindikatov javnega sektorja, poudarja, da je pravica do zdravstvenega varstva ustavna pravica, zato je zanje odrekanje zdravniške oskrbe v primeru neplačila zavarovanja, nesprejemljivo.

Zdravstveni delavci: To je nesprejemljivo

Razburjeni so tudi zdravstveni delavci, ki ocenjujejo, da zakon uvaja obliko prisilnega dela. Ministrica za zdravje bi namreč z zakonom dobila pooblastilo, da ob posebnih pogojih odredi enega ali več začasnih ukrepov. Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je sicer napovedala, da bodo med zakonodajnim postopkom sporni člen zapisali tako, da bo jasno, da je predviden za uporabo le v primeru izrednih dogodkov, kot so naravne nesreče. 

V zagotavljanje dežurstva in neprekinjeno nujno medicinsko pomoč bi se morali vključiti vsi zdravniki in ne več le tisti s primarne ravni in koncesionarji.

Delodajalci bi krili več bolniške

Razburjeni so tudi v gospodarstvu, saj naj bi delodajalci krili nadomestila za čas odsotnosti v času bolniške 30 dni, kar je 10 dni več kot doslej. Kritje bolniške odsotnosti v breme delodajalca je na 20 dni državni zbor skrajšal marca 2022 na predlog takrat opozicijske SAB.