Člani odbora za promet so namreč z osmimi glasovi za in prav toliko proti zavrnili omenjeno novelo, ki je eden izmed zakonov, s katerim je vlada odgovarjala na zahteve Obrtne zbornice Slovenije (OZS).
Pavlinjek je za zurnal24.si dejal, da se zdaj osredotočajo predvsem na to, da bi zakon vnovič spravili v državni zbor, saj je ta po njegovem mnenju "življenjsko pomemben" za slovensko gospodarstvo.
"To je bilo nerodno s strani vodje odbora, ko je videl, da zakon ne bo šel skozi, saj je bilo v interesu vlade, da se sprejme, in bi moral iti skozi," je dejal sogovornik.
"Postopek je popolnoma čist," je dejala Andoljšek Pucihar in dodala, da včerajšnje odločitve odbora ne bi mogli preprečiti.
Z zavrnitvijo predloga s strani matičnega delovnega telesa se je namreč zakonodajni postopek zaključil.
V naslednjih dneh se bodo tako sestali s poslanskimi skupinami in tako poskušali doseči, da bodo usklajeno novelo zakona v parlamentarno proceduro vložili poslanci.
Na OZS upajo, da bo "prevladala trezna pamet", sicer bodo morali, kot je dejal Pavlinjek, spet zaostriti svoja stališča. Sama odločitev o preklicu zapore Slovenije tako še ni sprejeta. O tem bodo odločali 20 maja.
Kaolicija razoačarana
V koaliciji so po poročanju STA poudarili, da je zavrnitev novele slabo, saj bi ta prispevala k zmanjšanju posledic krize na avtoprevozniško dejavnost, v opoziciji pa so zatrdili, da bi bil namesto novele boljši nov zakon.
Peter Verlič (SDS) je navedel, da toliko dopolnitev, kot jih je vseboval predlog novele, ni "spodobno".
Novela po njegovem mnenju ni izpolnjevala nobenih kriterijev za obravnavo po nujnem postopku. V zvezi s predlaganimi plačilnimi roki za avtoprevoznike pa je dejal, da težav s plačilno nedisciplino nimajo težav le v tej dejavnosti.
Janko Veber pa je v imenu poslanske skupine SD zatrdil, da je želela vlada z novelo urediti plačilne roke za plačilo voznine avtoprevoznikom. Obenem je spomnil, da je bil to eden od zakonskih predlogov, ki jih je Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) izpogajala od vlade.
Izboljšanje plačilne discipline
Po načrtih vlade naj bi zakonska novela prispevala k zmanjševanju posledic krize na avtoprevozniško dejavnost, uredila odnose v avtoprevozništvu in plačilno disciplino.
Predlog novele je določal 30-dnevni plačilni rok s solidarno odgovornostjo, z njo pa je vlada želela poenostaviti tudi inštitut preverjanja in potrjevanja dovolilnic v podjetjih ter določiti okvir pristojnosti in nalog direkcije za javni potniški promet.
Z ustanovitvijo direkcije naj bi se zagotavljala višja stopnja strokovne samostojnosti, učinkovitosti in kakovosti pri opravljanju in vodenju nalog sistema gospodarske javne službe potniškega prometa. V ta namen bi se po noveli združili kadrovski in finančni viri, kar bi po mnenju vlade pomenilo tudi bolj sistemsko in racionalno rabo proračunskih sredstev.