Zakonodaja v Sloveniji ni zastarela le na področju pokopavanja mrtvorojenih otrok kot na portalu Žurnal24.si že poročamo, pač pa tudi glede pravice do trajne kontracepcije.
Vloga na komisijo
Po zakonu o zdravstvenih ukrepih pri uresničevanju pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok, ki je bil sprejet leta 1977 v času Socialistične republike Slovenije, morajo tako moški kot ženske, ki se želijo sterilizirati, vlogo za to oddati komisija za umetno prekinitev nosečnosti. "Odločitev o sterilizaciji bi morala biti svobodna. Gre za pravico posameznika, da o svojem telesu odloča sam. V razvitem svetu take zakonodaje ne poznajo," pravi Primož Reš, ginekolog in porodničar. Sterilizacija je skoraj stoodstotna zaščita pred nosečnostjo.
Pol leta za razmislek
Zakon tudi določa, da mora biti oseba, ki se odloči za sterilizacijo, stara 35 let in da mora od potrditve vloge do izvedbe posega preteči šest mesecev. Izjema so primeri, ko je sterilizacija potrebna iz zdravstvenih razlogov. V zakonu polletni odlog ni pojasnjen, po nekaterih interpretacijah pa naj v šestih mesecih oseba, ki se odloča za sterilizacijo, o tem temeljito premislila. Povrnitev plodnosti pri ženskah po sterilizaciji je zapleten in tvegan poseg, pri moških, ki so opravili vazektomijo, pa je oploditev možna z biomedicinsko pomočjo.
