Pri vremenskem portalu Accuweather so pred kratkim izdali napoved za zimo 2018/19, ki je marsikomu povesila usta, druge pa razveselila. Po napovedi Accuweather zima prinaša nestabilno vreme severnemu delu Evrope in Britanskemu otočju, medtem ko bo območje od juga Portugalske in Španije, vse preko Italije in Balkana zaznamovalo blago do toplo vreme. Za območje balkanskega polotoka napovedujejo toplejšo zimo od običajne, kar pomeni, da lahko v nižinah pričakujemo manj snega.
Pri Accuweather so izpostavili, da bi lahko pomanjkanje daljšega mraza in padavin imela negativen učinek na smučarsko sezono na celotnem območju. Več snega si lahko obetajo le na območju zahodnih Alp. Nikakor pa naj se ne bi ponovila lanska "Pošast iz Vzhoda", ko je hladen sibirski zrak v ledeni oklep za dlje časa ujel večino Evrope.
Poleti so napovedovali eno, zgodilo se je drugo
Ampak ... ali se lahko na napovedi Accuweather za več mesecev vnaprej sploh lahko zanesemo? Brane Gregorčič iz Agencije za okolje je dokaj jasen: "Žal sezonske vremenske napovedi v zmernih geografskih širinah ostajajo zelo nezanesljive, kljub siceršnjemu napredku meteorologije in povečevanju računske moči računalnikov."
O tem so pri Arso podrobneje spregovorili že septembra na podlagi primera srednjeročnih napovedi, ki so jih pomladi (maja) na podlagi verjetnostnih izračunov pripravili pri Evropskem centru za srednjeročne vremenske napovedi (ECMWF). Pri omenjenem centru vsak mesec pripravijo 51 izračunov o vremenu v naslednjih sedmih mesecih, pri katerih uporabijo različne začetne pogoje, ki simulirajo negotovost začetnih razmer. Na podlagi teh številnih napovedi lahko vremenoslovci dajo neko oceno verjetnosti oziroma odstopanja glede temperatur ali padavin od dolgoletnega povprečja.
Izkazalo se je, da so takratni majski modeli ECMWF "tik" pred poletjem severnim državam Evrope napovedovali zelo povprečno gibanje temperatur, a je v resnici na severu poleti dolgo časa vladala nenavadna vročina s sušo in temperaturami visoko nad povprečjem, medtem ko je bila vročina na jugu še hujša, kot so jo sicer napovedovale srednjeročne napovedi.
"Naše stališče je - bolje ne izdati napovedi, kot pa ljudi zavesti z napačno."
Brane Gregorčič, meteorolog
Razlogov, da vremena za področje Evrope (zmerne geografske širine) za razliko od nekaterih drugih delov sveta ni mogoče napovedovati tako daleč vnaprej, je več - geografski, fizikalni ... "Seveda spremljamo rezultate največjih svetovnih centrov (ECMWF, NCEP, MetOffice, Meteo France,....), ki se ukvarjajo tudi s sezonskimi napovedmi, a ni pričakovati, da bi v kratkem na območju Evrope te postale uporabno zanesljive," pravi Gregorčič.
Glede napovedi Accuweathera pa dodaja, da je pri Arsu "ne bi preveč komentirali." "Gotovo bi v zgodovini našli napovedi, ki so bile dobre, a hkrati bi našli ravno toliko takšnih, ki se niso uresničile." O tem omenja napovedi Accuweatherja za jesen 2017 ali za zimo 2016/17.
Slovenski Arso objavlja napovedi za 10 dni vnaprej in jih dnevno osvežuje.
andrej.leban@zurnal24.si
Kar zadeva mene je vsaj kratkoročno Weather Underground najbolj zanesljiv, na dolgo pa je čisto prerokovanje. Verjamem pa pri nas bolj ARSO kot AccuWeatherju zagotovo.
Dva dni že napovedujejo katastrofalno deževje. Kljub močnim kompjuterjem, da jih je treba s Savo hladiti, jim ne uspe za dan dva kolikor toliko zadeti. Ampak vedo pa, da globalno segrevanje je, o tem imajo pa vsako leto eno konferenco.… ...prikaži več Arso ali napovedovanje lota - isti šmorn.
Kdor kaj več spremlja progaste oblake na nebu, 1000x povečana količina aluminija v deževnici med NATO vajami pri nas ve, da je NATO tisti, ki nam ureja vreme. Če bodo poleti na vežbališču Poček-Bač rabili vaje v snežnih razmerah bo… ...prikaži več v Postojni padal takrat sneg. Še posebej bo to lažje zdaj, ko so južno od Karlovca namestili sistem HAARP anten. Sledijo nam neurja in poplave po tekočem traku.