Čeprav kodo, ki označuje davčno potrjen račun, pričakujemo na vseh računih, pa vendarle obstaja nekaj izjem, ki pa jih ne določa novi zakon, ampak so bile že po prej veljavni zakonodaji.
Nakup vozovnic možen celo brez računa
Mednje na primer sodi prodaja vozovnic, kart in žetonov v potniškem prometu (vlak, avtobus, žičnice). Vozovnice se namreč v skladu s pravilnikom o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost uvrščajo med tiste izjeme, kjer izdaja računov sploh ni potrebna, če davčni zavezanec podatke o prodaji blaga zagotovi s popisom začetnih in končnih zalog, ki ga opravi najmanj enkrat mesečno.
Poleg urbanomatov, kjer je možen nakup vozovnic, pa so izjema pravzaprav vsi avtomati - kavomati, mlekomati ...
Kot pojasnjujejo na Finančni upravi RS, v takem primeru tako tudi ni potrebna uporaba davčnih blagajn oziroma obveznosti potrjevanja računov.
Za parkirnino je potreben račun, a identifikacijska oznaka ni potrebna
V primeru, da zavezanec preko avtomata prodaja storitev, na primer plačilo parkirnine, je račun potrebno izdati, a ga ni potrebno takoj posredovati finančni upravi v potrditev.
Davčnemu uradu morajo zavezanci v desetih dneh od dneva izdaje računa poslati podatke o tem računu. Davčni urad bo naknadno poslanim podatkom o računu dodelil enkratno identifikacijsko oznako računa in jo poslal zavezancu nazaj kot potrdilo o prejemu naknadno poslanih podatkov o izdanem računu.
Kdaj računa ne potrebujejo celo branjevke?
Vsi kmetje, ki so zavezanci za DDV, imajo registrirano dopolnilno dejavnost ali prodajajo izdelke drugih kmetov, morajo račune potrjevati.
Če pa prodajajo izdelke iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti, ki so obdavčene pavšalno, po katastrskem dohodku, dohodek pa se ne ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali normiranih odhodkov ter katastrski prihodek vseh članov kmečkega gospodinjstva v enem letu ne presega 7.500 evrov, se temu lahko izdajanju računov povsem izognejo. Kmet mora sicer prodajo opraviti neposredno pri končnem potrošniku, na primer s prodajo na tržnici, stojnicah ali prodajo od vrat do vrat.
Žalostno in sramotno je to preverjanje izdaje računov preko "nagradne igre", ki je v resnici špecanje, katerega izvajajo državljani namesto FURS-a, za to jim pa FURS plača v obliki nagrade v nagradni igri. Najbolj enostavno je preverjati državljane, ki imajo… ...prikaži več rešpekt in strah pred "organi" in bodo račune skrbno izdajali in prejemali. Malo težje je pa preverjati "velike lopove", zato jih nihče ne preverja, čeprav bi se tam pokasiralo precej več kot od "malih" izdajateljev računov. Še bolj smešno se mi pa zdi to, da bo ob izhodu iz trgovine, lokala itd. inšpektor terjal račun od državljana, ki morda sploh ni ničesar kupil, pač pa je šel v trgovino le pogledat. In kako bo tak državljan to dokazal? Trgovina je javna površina, če želim si lahko robo v trgovinah ogledujem cele dneve in ničesar ne kupim, ker mi bodisi nič ne ustreza ali pa za nakup nimam denarja. Gledanje je zaenkrat še zastonj. In če me ob izhodu ustavi inšpektor? Ali mu bom morala pokazat vsebino torbice, da bo ugotavljal al
Najbolj tragikomično pa je, da malim pridelovalcem vina NI potrebno evidentirati prodaje vina in ne potrebujejo davčnih blagajn, pridelovalci medu pa to morajo... Očitno avtorji predpisov niso ravno s svojo pametjo 'diht'.
Slovenija ni Avstrija...v Avstriji je VSE malo drugače, tudi davčnih blagajn ne poznajo.