Nikjer na Zemlji niso pogoji za življenje tako neugodni kot na Antarktiki, toda celo pod debelim ledom južnega pola je življenje. Ameriškim raziskovalcem pod vodstvom Jilla Mikuckega z univerze Harvard je pod ledenikom Taylor na vzhodu Arktike uspelo odkriti prastari ekološki sistem. V nekem vodnem mehurju, ki je po njihovih ocenah nastal že pred 1,5 milijona let, ko ga je zaprl ledenik, so našli različne bakterije, poroča Spiegel.
"Bakterije so izmenjavo snovi prilagodile na edina tam obstoječa vira hrane – železo in žveplo," je v strokovni publikaciji Science zapisal Jill Mikucki in dodal: "Ta slani tolmun, ki smo ga odkrili, je svojevrstna časovna kapsula iz neke Zemljine periode. Kajti ni znano, da bi kjerkoli na Zemlji obstajali podobni življenjski pogoji."
Krvavi slapovi znani že od 1911
Zanimivo je, da so strokovnjaki odporne bakterije odkrili povsem naključno. Njihov primarni
namen je bil pojasniti skrivnost tako imenovanih "krvavih slapov" na Antarktiki. Gre za
temnordeče obarvane tokove, ki spominjajo na tekočo kri. Njihov obstoj je znan že od leta 1911. Od
časa do časa se kot slap izlijejo iz stene ledenika Taylor. Prvotni polarni raziskovalci so menili,
da bi lahko fenomenu botrovale rdeče alge.
No, resnica je povsem drugje: tokovi se sproščajo iz mehurjev, ki vsebujejo nadpovprečno slano morsko vodo, ki se nahaja štiristo metrov pod površino ledu. Morska voda v mehurjih ima kar dvainpolkrat višjo vsebnost kloridnih ionov kot običajna morska voda. Analiza vodnih vzorcev "krvavih slapov" je poleg tega, da je rdeča barva vode posledica velikega deleža železovega oksida, pokazala še nekaj presenetljivega: v vzorcih so odkrili celo bakterije!
Ker v njihovi podzemni domovini ni sledu o dnevni svetlobi, bakterije ne morejo izvajati fotosinteze, kar je v nasprotju s prakso njihovih prednikov, ki so verjetno živeli v morju. Zato se morajo antarktične bakterije zadovoljiti s tem, kar imajo na razpolago: majhnimi količinami kisika, predvsem pa z velikimi zalogami žvepla in železa. S pomočjo elektronov v železu in encima po imenu adenozin-5'-fosfosulfat-reduktaza bakterije spreminjajo sulfat v sulfid. S tem procesom pridobivajo energijo, ki jo rabijo za preživetje.
Kaj nam bakterije govorijo o vesolju?
Odkritje bakterij v njihovem arhaičnem življenjskem prostoru omogoča vpogled v periodo
Zemljine zgodovine pred približno 750 do 550 milijoni let, ko je bil planet večkrat povsem
zamrznjen. Znanstveniki domnevajo, da je Zemljo takrat naselilo še več podobnih mikrobov. Poleg
tega odkritje nudi izdatno podporo tezi, da življenje obstaja tudi na tistih planetih in satelitih,
ki so v popolnem okovu leda.
