Zagrebška banka je sicer od toženih strank zahtevala plačilo v višini skoraj milijon evrov. Na naroku na občinskem civilnopravnem sodišču v Zagrebu sicer danes ni bilo predstavnikov nobene od strani.
Tokratna sodba zadeva eno od skupaj 18 tožb, ki sta jih Zagrebška banka in Privredna banka Zagreb (PBZ) vložili proti LB in NLB na hrvaških sodiščih na podlagi pooblastil hrvaškega finančnega ministrstva iz leta 1995 in 2000, da v njegovem imenu vodita postopke proti slovenskim bankam.
Skupaj za 272 milijonov evrov
Postopki na sodišču so povezani s terjatvami za sredstva, ki sta jih na podlagi jamstva, ki ga je hrvaška država dala varčevalcem po razpadu bivše Jugoslavije, Zagrebška banka in PBZ izplačali hrvaškim državljanom z deviznimi prihranki v LB.
Po podatkih hrvaškega finančnega ministrstva je šlo za skupaj 544,4 milijona takratnih nemških mark (272 milijonov evrov).
Za Slovenijo so pooblastila hrvaške vlade bankam sporna. Ljubljana vztraja, da je spor o LB vprašanje nasledstva, ki je posledica razpada bivše skupne države, kar je po dolgih letih zavračanja Hrvaška sprejela leta 2010 po dogovoru takratnih premierjev Boruta Pahorja in Jadranke Kosor.
