Organizatorji kampanje imajo za nagovarjanje volivcev en mesec časa, do 11. maja pa se morajo za sodelovanje v kampanji tudi prijaviti. Večina organizatorjev napoveduje, da bo v kampanjo vstopila s skromnimi sredstvi.
O čem bomo odločali?
Volivke in volivci bodo 5. junija odločali o kar treh referendumskih vprašanjih: o zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, o zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno ter noveli zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih.
Volilna kampanja pa se v skladu z zakonom o volilni in referendumski kampanji lahko začne 30 dni pred referendumom, zaključiti pa se mora najpozneje 24 ur pred dnem glasovanja, torej 3. junija opolnoči.
Za sodelovanje v referendumski kampanji se je treba tudi uradno prijaviti kot organizator, in sicer je to treba storiti do 11. maja. Ker bodo hkrati potekali trije referendumi, bodo morale biti tudi kampanje ločene za vsak referendum posebej, organizatorji pa bodo morali za vsako kampanjo odpreti ločen transakcijski račun.
Vlada bo namenila 200 tisočakov
Ni sicer še znano, kdo vse bo vstopil v referendumske kampanje, so pa v vseh parlamentarnih strankah, z izjemo SNS, napovedali, da bodo sodelovali v kampanji za vse tri zakone. Enako velja za vlado, ki bo za kampanjo iz proračuna namenila 200 tisoč evrov.
Nekateri organizatorji pa bodo sodelovali le v kampanji za enega izmed zakonov. Tako bo denimo Zveza svobodnih sindikatov volivce nagovarjala le v kampanji pred referendumom o pokojninski reformi.
Za posamezno kampanjo bodo organizatorji lahko porabili po največ 0,25 evra na volilnega upravičenca oziroma največ 425 tisoč evrov. A se bodo, sodeč po napovedih, v to kampanjo podali z bolj skromnimi oziroma minimalnimi sredstvi.
