Za tri mesece si je vlada pripravila kar milijardo evrov rezerve

Za primerjavo, pred rebalansom je bilo v proračunu 33 milijonov evrov rezerve, v letu 2019 45 milijonov evrov, za leta 2018 in 2017 pa 37 milijonov evrov. In še druga primerjava, po oceni fiskalnega sveta smo doslej za vse ukrepe proti koronavirusu porabili milijardo in pol.

Da med "odhodki zlasti niso v zadostni meri pojasnjene predvidene razmeroma obsežne rezerve," je v četrtek objavljeni oceni rebalansa ocenil tudi fiskalni svet.

Splošna proračunska rezerva je rezerva za primere, ko se pojavijo potreba, ki ni bila predvidena v proračunu ali če za določene namene ni dovolj sredstev. Tokrat pa se je vlada odločila, da se vsi stroški zaradi koronavirusa financirajo iz rezerve.

"Z Zakonom o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19 (ZDLGPE) je bil spremenjen Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2020 in 2021, v katerem se je, predvsem zaradi transparentne porabe proračunskih sredstev določila pravna podlaga, po kateri se ukrepi, povezani z epidemijo financirajo preko splošne proračunske rezervacije. S tem načinom je bilo zagotovljeno, da tekoče razpolagamo z vsemi podatki o realizaciji porabe proračunskih sredstev za namen omilitve in preprečevanja epidemije," so pojasnili na ministrstvu za finance. 

Zato je rezerva tudi toliko višja. "Vlada Republike Slovenije je v predlogu rebalansa državnega proračuna za leto 2020 načrtovala splošno proračunsko rezervacijo višje zlasti zaradi financiranja ukrepov sprejetih za omilitev posledic epidemije in preprečevanje širjenja nalezljive bolezni. Ker pa realizacija vseh ukrepov iz interventih zakonov še ni zaključena, posledično pa končni zneski posameznih ukrepov še niso znani, se bodo tekom izvrševanja proračuna za leto 2020, sredstva splošne proračunske rezervacije za financiranje epidemije COVID-19 razporejala na podlagi izkazanih zahtevkov na ustrezne proračunske postavke, izključno za namene, povezane z epidemijo," so pojasnili. 

Iz rezerve tudi za turistične bone in za odpadno embalažo

Profimedia

"Rezervo smo oblikovali na podlagi izjemne negotovosti glede makroekonomskih in epidemioloških razmer (razvoj epidemije, potreba po dodatnih sredstvih…). Upoštevati je treba, da se bodo do konca leta aktivno izvajali ukrepi za skrajšani delovni čas, ukrep čakanja na delo je podaljšan do konca septembra, pričakujemo tudi nadaljevanje dinamike porabe turističnih bonov. Z rebalansom se bo pokrivalo tudi do sedaj še neizvedene ukrepe, kot so povračilo sredstev programa izvajalcem zdravstvene dejavnosti ter povračila materialnih stroškov izvajalcem zdravstvene dejavnosti, finančne instrumente za avtoprevoznike, ukrep za povračila stroškov žičničarske dejavnosti, stroške za oddajo presežnih količin odpadne embalaže, še ne izplačana finančna nadomestila v kmetijstvu ter ukrepi v vinskem sektorju. Negotovo je tudi, koliko sredstev bo dejansko potrebno za financiranje dodatnih kadrov v socialno varstvenih zavodih v javni mreži in pri zavodu za zaposlovanje," pojasnjujejo na ministrstvu za finance.

"Financiranje iz covid rezerve je omejeno na ukrepe in izdatke neposredno povezane z epidemijo (PKP ukrepi, materialni stroški, klicni center…) in se lahko uporabi samo za te namene," trdijo na ministrstvu za finance, sicer pa lahko sredstva iz proračunske rezerve vlada razporeja s sklepi. Namenijo se za namene, za katere v proračuni ni denarja ali ga je premalo. "Posebnost pri razporejanju splošne proračunske rezervacije je za leto 2020 določena za predsedovanje Svetu EU in za namene, povezane z epidemijo," pojasnjujejo na ministrstvu za finance.

Če rezerva ne bo porabljena, bo načrtovani primanjkljaj toliko manjši.

Pridelali dodatnih dvesto milijonov evrov

Čeprav se prihodki z rebalansom večinoma občutno znižujejo, pa je v rubriki drugih nedavčnih predvidenih kar 189 milijonov evrov več prihodkov. "Za potrebe servisiranja dolga RS in financiranja spopada z epidemijo COVID se je zakladnica RS dodatno zadolžila in je z raznimi finančnimi instrumenti na podlagi razlike v ceni izdanih obveznic, v polletju realizirala 196,1 milijonov evrov dodatnih prihodkov, česar v sprejetem proračunu 2020 nismo mogli predvideti," so nam razložili na ministrstvu za finance.

Za šest milijard novih kreditov

Z rebalansom proračuna se za štirikrat dviguje tudi zgornji obseg zadolžitve, z 1,6 na 7,3 milijarde evrov.

Bolj kot za dejanske potrebe gre za matematično operacijo. Zakon o javnih financah namreč določa, da se lahko država zadolži za višino primanjkljaja (ta se bo z rebalansom zvišal za 4,6 milijarde evrov) in za toliko, kot znašajo glavnice dolga, ki zapade v tekočem in prihodnjih dveh proračunskih letih.

"Trenutno na trgu prevladujejo zelo ugodni pogoji za zadolževanje. Kakšni bodo ti v začetku oziroma tekom prihodnjega leta, je težko predvideti, zato bi bilo v luči višine odplačil glavnic dolga v prihodnjih dveh letih smiselno izkoristiti tudi možnost predfinanciranja (najema posojil za dolgove, ki jih bo treba odplačati v prihodnjih dveh letih, op. a.)," pojasnjujejo na ministrstvu za finance.

Da bi nam denarja kmalu zmanjkalo, se sicer ni bati, na enotnem zakladniškem računu države je bilo 7. septembra 5,27 milijarde evrov.

Tako se bo poznalo, če dobimo nepovratna sredstva

Država se praviloma zadolžuje z izdajo obveznic in zakladnih menic, v letošnjem letu bo možno tudi zadolževanje s posojili iz sheme SURE, eden od potencialnih virov financiranja so tudi posojila EIB. "Posojila iz EU so eden izmed možnih instrumentov zadolževanja, ki bi, v kolikor koriščeni, prav tako predstavljali zadolževanje države. Nepovratna sredstva, ki bodo črpana in alocirana, bodo predstavljala prihodek proračunov države v bilanci prihodkov in odhodkov in bodo v proračunih ugodno vplivala na saldo te bilance, ki je ena od determinant obsega zadolževanja države," pravijo na ministrstvu za finance. Povedano po domače, če bomo dobili nepovratna sredstva, bo nižji primanjkljaj in bo potreba po zadolžitvi toliko manjša.

janez.zalaznik@zurnal24.si