Za klimatizacijo bi potrebovali milijone

Z visokimi temperaturami se borijo tudi v bolnišnicah po Sloveniji, med vprašanimi pa imajo najmanj težav v Celju, Novem mestu in Novi Gorici. V Mariboru in na Jesenicah bi za primerno ureditev hlajenja potrebovali več milijonov evrov.

Najboljše s centralno klimatizacijo

V Splošni bolnišnici Celje so povedali, da imajo v novem delu bolnišnice centralno prezračevanje in klimatizacijo, v starem delu pa so v zadnjih letih vgradili okoli tristo klimatskih naprav z zunanjo in notranjo enoto. „Praviloma na oddelkih s temi klimami klimatiziramo hodnike in ne posameznih bolniških sob in na ta način posredno, ob odprtih vratih ohladimo tudi bolniške sobe ter seveda delovne prostore,“ so dodali in se pohvalili, da pri njih tako ni več oddelka, ki ne bi bil klimatiziran.

S centralno klimatsko napravo se hladijo tudi v splošni bolnišnici Dr. Franca Derganca nova Gorica, kjer ta ne zadošča, pa so še dodatno namestili posamezne klimatske naprave. Dodajajo, da bi sistem ogrevanja in hlajenja lahko posodobili, vendar pa bi za to potrebovali več kot štiri milijone evrov, česar pa si v tem trenutno ne morejo privoščiti. 

Pozitivni učinki prenove

Na vročino so bili pripravljeni tudi v Splošni bolnišnici v Novem mestu.  Pravijo, da kljub nekaterim pomanjkljivostim vročinski val dokaj uspešno obvladujejo, saj učinki projekta energetske sanacije bolnišnice že kažejo ustrezne učinke: „Ob dokončanju projekta do konca leta 2013 bi morali biti ti učinki še nekoliko boljši.“ Njihov največji objekt, porodnišnica je v celoti klimatizirana, tudi v stavbi kirurgije temperature v sobah z bolniki niso presegle 25 stopinj Celzija. Interni in pljučni oddelek pa še prenavljajo z menjavo oken in izolacijo fasade: „Zaradi načina gradnje imata ti dve zgradbi nekoliko daljši čas segrevanja in do pregretja zgradb ni prišlo.“ Vseeno menijo, da bi za popolno ureditev klmatizacije v njihovi bolnišnici potrebovali več milijonov evrov.

Učinke prenove čutijo tudi v Univerzitetnem kliničnem centru v Mariboru, kjer je sicer klimatizirani okoli 60  odstotkov vseh površin. Med temi so operacijske dvorane na kliniki za kirurgijo, oddelki intenzivne nege, operacijske sobe na ORL, Klinika za pediatrijo, Oddelke za perinatologijo in prostori nujne medicinske pomoči. Ker, kot pravijo, komaj zagotavljajo sredstva za nujne investicije, letos niso imeli niti predvidenih novih klimatskih naprav. „Smo pa v lanskem letu zaključili energetsko sanacijo zgradb, kar je pripomoglo, da je poleti manj vroče, pozimi pa je manjša izguba toplote,“ poudarjajo.

Čez dan se ne sme odpirati oken

Kjer so v novomeški bolnišnici zaradi vročine nastale težave in se je temperature v sobah dvignila čez 24 ali 25 stopinj Celzija, se je zato, poudarjajo, ker so nekateri bolniki samovoljno odpirali okna tudi v času visokih temperatur. Podobno opozarjajo tudi v Novi Gorici. Pravijo, da je zelo pomembno, kako vestno zaposleni, bolniki in obiskovalci odpirajo in zapirajo okna in vrata: „Že eno samo odprto okno v etaži v času visokih temperatur izniči učinek hlajenja.“

Hladijo, kar lahko

V Splošni bolnišnici Jesenice se sicer lahko pohvalijo, da imajo na novo urejen sistem hlajenja v operacijskih prostorih ortopedije, vseh prostorov bolnišnice pa še vendo nimajo klimatiziranih. Zaradi  starosti zgradbe menijo, bi bilo to tudi težko izvedljivo, vseeno pa za prihodnje leto načrtujejo ureditev klimatizacije v štirih prostorih z investicijo v višini 300.000 evrov. Težav z vročino se lotevajo z prezračevanjem ponoči in senčenjem podnevi, ponujanjem osvežilnih napitkov, nepokretnim pacientom tegobe lajšajo z osvežilnimi kopelmi, ostali bolniki pa se lahko, če jim zdravstveno stanje dopušča, tuširajo večkrat na dan.