Stane Pejovnik, rektor Univerze v LjubljaniElektrika je eden od najčistejših in najcenejših energentov za pogon osebnih vozil. Ni pa edini.
Ekonomičnost. "Pri trenutni tehnologiji potrebuje 60-kilovatni elektromotor približno 16 kWh baterij za razdaljo sto kilometrov," pravi Tadej Hožič iz podjetja Pipistrel.
Elektrika vsaj štirikrat cenejša
Ob trenutni ceni 0,125 evra na kilovatno uro elektrike strošek polnjenja tako znaša dva evra (v času nočnega toka pa le evro in pol), enako kot 1,56 litra 95-oktanskega bencinskega goriva. Tako s povprečnim avtomobilom na bencinski pogon prevozimo okoli 22 kilometrov, kar pomeni, da je elektrika okoli štirikrat cenejši energent za pogon osebnih vozil.
Pri trenutni tehnologiji litij-ionskih ali litij-polimerskih baterij 150 kilogramov baterij zadošča za sto kilometrov, kar pomeni, da bi za doseg 500 kilometrov potrebovali skoraj 800-kilogramske baterije, kar pa ni smiselno. Trenutna tehnologija električnih vozil je tako še vedno omejena na mestno uporabo, je dodal Hožič.
Energija. Po Papičevih besedah je prihodnost tudi v vzpostavitvi omrežij, v katerih bodo električna vozila delovala kot sistemski hranilnik energije in jo bodo, ko je ne bodo potrebovala, tudi oddajala v omrežje, s čimer bo račun za elektriko manjši. Pejovnik težavo vidi v akumulatorjih, ki v enem življenjskem ciklu omogočajo do 1.500 polnjenj, potrebovali pa bi jih vsaj deset tisoč.
Pametna omrežja do 2020
"Problem elektrike pa ni samo shranjevanje energije, ampak tudi njeno črpanje iz omrežja," je povedal Igor Papič s fakultete za elektrotehniko. "Obstoječe elektroenergetsko omrežje namreč ne bi preneslo že nekaj tisoč tovrstnih vozil pri nas, posebno če bi se v določenem trenutku vsi priklopili na omrežje. Odgovor na to so pametna omrežja. Izgradnjo takega omrežja država
načrtuje do leta 2020."
23 polnilnic, a nobene hitre
Pri nas zaradi visoke cene ni niti ene hitre polnilnice, s katero lahko vozilo v pol ure napolnimo tudi do 80 odstotkov. "Problem tovrstnih polnilnic je, da v trenutku potrebujejo veliko moč, okoli 25 megavatov, kar pa glede na dejstvo, da gre v večini primerov za energijsko samozadostne polnilnice, ni možno zagotoviti," je povedal rektor Univerze v Ljubljani Stane Pejovnik.