Evropska komisija sprejela predlog za uvedbo ženskih kvot v upravnih odborih okoli pet tisoč podjetij v EU. Podjetja, ki do leta 2020 ne bodo zagotovila, da bo 40 odstotkov neizvršnih članov njihovih upravnih odborov žensk, bo doletela kazen. Predlog naj bi veljal za podjetja, ki kotirajo na borzi, imajo več kot 250 zaposlenih in letni promet nad 50 milijonov evrov. Za javna podjetja komisija predlaga, naj 40-odstotno žensko kvoto dosežejo do leta 2018. Predlagana direktiva o ženskih kvotah je sicer začasni ukrep, ki bo prenehal veljati leta 2028.
"Ženske so neizkoriščen potencial"
Enotna evropska pravila so po navedbah komisije nujna, ker so nacionalna preveč razdrobljena. Direktivo morajo podpreti Evropski parlament, kjer se ne pričakuje težav, in članice unije. Velika Britanija, Nizozemska, Bolgarija, Češka, Madžarska, Malta, Litva, Latvija in Estonija so že pred predstavitvijo predloga v skupnem pismu poudarile, da so kvote zanje nesprejemljive.
Evropska poslanka Mojca Kleva (S&D/SD) meni drugače. Ukrep je označila kot "zelo dobrodošel, saj končno prinaša konkreten napredek, ki je v naši družbi še kako potreben". "Ženske so neizkoriščen potencial za tako potrebno spodbujanje gospodarstva," je sklenila.
Uspešne ženske o ženskih kvotah
Z evropsko poslanko se strinja Cvetana Rijavec, predsednica uprave Ljubljanskih mlekarn, ki je bila sicer dolgo prepričana, da so kvote nepotrebne in da si ženske lahko same izborijo svoj delež v organih odločanja brez administrativne pomoči. "Izkušnje drugih, predvsem pa dogajanje zadnjih let pri nas me je privedlo do prepričanja, da je uvedba kvot smiselna in potrebna. Na ta način bodo sposobne ženske lažje napredovale in s tem dobile priložnost, da oblikujejo boljšo prihodnost družbe," pravi Rijavčeva in poudarja, da vrata do vodilnih položajev niso nikomur na stežaj odprta in da je v uspeh treba vložiti "veliko dela, znanja, ambicij, časa in sposobnosti. Položaj poslovnih žensk v Sloveniji se spreminja, iz podatkov lahko vidimo, da jih je na visokih vodilnih položajih v gospodarstvu manj, kot jih je bilo," še ugotavlja Rijavčeva.
"Po mojem mnenju je uvedba kvot nujna, saj govorimo o sistemskem pristopu, ki zagotavlja enakopravnost odločanja in vodenja, sicer se spremembe same po sebi dogajajo prepočasi. Tudi potencial obstaja in govori temu v prid - žensk je dovolj, v strukturi spolov celo več kot moških, podatki o izobrazbi pa kažejo višjo stopnjo izobrazbe pri ženskah, kar je v procesih sprejemanja odločitev velikega pomena. Problem je v detajlih, v stereotipnih predstavah o moških kot šefih ter ženskah, ki so predvsem mame in gospodinje, ter dejstvu, da so na podlagi enakih kriterijev ženske še vedno v slabšem položaju,“ pa je mnenje generalne direktorica Adrie Mobil Sonje Gole, ki poleg tega poudarja, da je vzporedno z uvedbo sistema kvot o enakopravni zasedenosti spolov treba spremeniti tudi kulturo in razumevanje vloge žensk v družbi. "Od enakovrednih kandidatov so odločitve o izboru za vodstvena delovna mesta še vedno izrazito na strani moških. /.../ Vprašati se moramo, kaj bi prinesla enakopravnejša zastopanost žensk na vodilnih in vodstvenih položajih, posledično to pomeni v sferi odločanja. Ženske smo bolj senzibilne in zaradi tega morda tudi učinkovitejše, saj je danes izrednega pomena, da znamo slišati in prepoznati drugačna razmišljanja in poglede, ki lahko pomembno prispevajo k gospodarskemu razvoju in razvoju družbe.“
Tudi novinarka, sociologinja in političarka Manca Košir je za ženske kvote. "Takšen korak sicer na videz ni najbolj simpatičen, a je učinkovit. Skandinavske države so začele ženske kvote. Zdaj je tam povsem običajno, da ženske zasedajo vodilne položaje v politiki in gospodarstvu," pravi Koširjeva in poudarja, da imamo v Sloveniji veliko sposobnih žensk, a jih patriarhalna družba "dostikrat potiska stran od vodilnih položajev". Koširjeva še ocenjuje, da je položaj žensk slabši, kot je bil nekoč. Poleg kvot rešitev vidi tudi v ženski solidarnosti. "Ne smemo prevzemati moških načinov vodenja, ampak ohranjati ženski povezovalni in čustveni element, ki je za dobre medčloveški odnose pomemben. Dobri odnosi so namreč ključ do uspeha pri vseh organizacijah – tako v zakonu kot največjih podjetjih."
Prva dama Prve osebne zavarovalnice Alenka Žnidaršič Kranjc pa je proti ženskim kvotam. "Pri upravljanju podjetij je v prvi vrsti pomembno to, da je na čelu dober menedžer. Ženske smo enako dobre menedžerke kot moški, vendar sem proti uvajanju kakršnihkoli kvot – tako ženskih kot moških. Menim, da tudi ženskam ne delamo pretirane usluge, če jih a priori označimo kot nekoga, ki se na vrh lahko prebije le s pomočjo tovrstnih ukrepov."
Pomembne sposobnosti in ne spol
Ker bo predlog zagotovo vplival tudi na organizacijo v nekaterih od naših največjih podjetjih, smo se za mnenje o predlogu za uvedbo ženskih kvot obrnili tudi nanje.
"Pristaniška dejavnost je tradicionalno bolj ‘moška’ dejavnost, zato bi uvedba ženskih kvot zagotovo prinesla neki nov veter. Težko pa bi bilo soditi, ali bi to bilo dobro ali slabo, saj je rezultat dela posameznika odvisen izključno od njegovih sposobnosti, ne pa od spola," pravijo v Luki Koper. Podobnega mnenja so tudi v Krki. "Prav je, da so tako v vodstvu podjetja kot tudi v upravnih odborih zaposleni tako moški kot ženske, pri čemer pa to ne sme biti zgolj formalna zadostitev uredbam. V prvi vrsti je treba upoštevati profesionalno kompetentnost posameznikov, saj morajo ti kadri zagotoviti uspešnost poslovanja podjetja. V Krki že zdaj upoštevamo oboje, saj tako v vodstvu podjetja, nadzornem svetu kot tudi na drugih ravneh podjetja uspešno in enakopravno delujejo tako ženske kot moški."
Tiskovni predstavnik družbe Petrol Aleksander Salkič pravi, da pri Petrolu že danes izpolnjujejo delež predvidenih kvot. "Če pogledamo delovna mesta direktorjev področij družbe Petrol d. d., torej vodilni menedžment, razmerje med spoloma znaša 58 % moških in 42 % žensk. Sprejetje direkcije o uvedbi ženskih kvot za Petrol torej ne bi pomenilo bistvenih sprememb v vodenju in strukturi organizacije. Še naprej pa nas bo vodilo načelo uspešnega upravljanja s kadri v skupini, ki je postaviti prave strokovnjake na prava mesta," pravi Salkič in dodaja, da je sicer naivno pričakovati, "da se bo zastopanost med spoloma zgodila kar sama po sebi, še posebno v državah, kjer je razmerje med spoloma na tehtnici krepko neuravnoteženo. Pa vendar je v današnjem času težko biti zagovornik vpeljave trdih mehanizmov, kot bi lahko razumeli uvedbo kvot. Za kar bi si res morali prizadevati, je spodbujevalno okolje, ki razume, zakaj je zastopanost obeh spolov pomembna."
Slovenke, prevzemite oblast v sloveniji - samo ne ženske iz SDS ----te niso sposobne samostojno razmišljati
zakaj pa ne, če so lahko nesposobni moški na vodilnih mestih.
Ja, tiste, ki se znajo komolčit in nastavljat do položaja. Tiste, ki pa so enako sposobne kot moški, sploh ne pridejo zraven, ker jih oni ne spustijo. Verjemi, poznam veliko primerov.