Andre Geim in Konstantin Novoselov, ki delujeta v Veliki Britaniji, sta sicer v Rusiji rojena znanstvenika. 51-letni Geim ima nizozemsko, 36-letni Novoselov pa britansko-rusko državljanstvo.
Švedska kraljeva akademija znanosti je v svoji obrazložitvi zapisala, da sta Geim in Novoselov "dokazala, da ima ogljik v taki ploščati obliki izredne lastnosti, ki izvirajo iz osupljivega sveta kvantne fizike".
Poskusi z grafenom bi lahko vodili do razvoja novega materiala in k "proizvodnji inovativne elektronike". Ker je grafen prosojen in dober prevodnik, je primeren za izdelavo prosojnih zaslonov na dotik, svetlobnih panelov in morda celo sončnih celic, je še zapisala švedska akademija.
Grafen je dvodimenzionalni ogljikov kristal, kar pomeni, da je sestavljen iz plasti ogljikovih atomov. Ima vrsto izjemnih fizičnih lastnosti, saj velja za najtanjši, najtrši in najmočnejši v svetu znani material. Zanj je značilna tudi dobra električna in toplotna prevodnost, prav tako pa je popolnoma neprepusten za pline.
Ali bo grafen, ki velja za enega najdražjih materialov na svetu, tudi komercialno uspešen in bi morda lahko zamenjal silicij pri izdelavi elektronskih naprav, za zdaj ostaja odprto.
Nobelova nagrada za fiziko je vredna 10 milijonov švedskih kron (1,082 milijona evrov), podelili pa jo bodo iz sklada, ki ga je ustanovil švedski industrialec in izumitelj dinamita Alfred Nobel. Nobelovo nagrado za fiziko bodo podelili ob obletnici smrti Alfreda Nobela 10. decembra v Stockholmu.
Objava dobitnikov Nobelove nagrade za fiziko je druga letos. V ponedeljek je švedska akademija objavila ime dobitnika Nobelove nagrade za medicino, ki jo prejme Britanec Robert Edwards za pionirsko delo na področju umetne oploditve. V prihodnjih dneh bodo znani še dobitniki nagrad za kemijo, književnost, ekonomijo in najprestižnejše nagrade za mir.
