“Preverjali smo le ravnanje upravljalca bioplinarne Bio Futura iz Ilirske Bistrice. Pregnito blato, ki nastaja pri razgradnji bioloških odpadkov, je po analizah primerno za kmetijska zemljišča, saj spada v prvi razred okoljske kakovosti,” na vprašanje, kaj se dogaja na zemljiščih enega od največjih kmetov – pridelovalcev mleka v Sloveniji, odgovarjajo na okoljski inšpekciji.
Tudi na kmetijski inšpekciji pravijo, da kmet razliva le pregnito gnojevko. Toda vzorcev tal, ki bi ovrgli sume, niso vzeli.
Cisterne na črno?
Prijavo domačinov, da se na poljih blizu Postojne razliva “modra kemikalija”, so dobili tudi na postojnski policiji, a niso ukrepali, češ da inšpektorica ni potrebovala njihove pomoči.
Domačini, ki že dalj časa opažajo veliko število avtocistern, iz katerih se snovi raztrosijo po poljih kmetije Žgajnar, tudi izven predpisanih rokov, zato ostajajo v dvomih. “Skrbi nas, da gre tudi za sporne snovi in da so vmes cisterne na črno. Raki v bližnjem potoku Nanoščica poginjajo.”
Bioplinarna Ajdovščina. Pobuda občine, da bi center za ravnanje z odpadki nadgradili z bioplinarno za energetsko izrabo biorazgradljivih odpadkov, je na javni predstavitvi, ki se je je sicer udeležilo zelo malo ljudi, doživela načelno podporo. Udeleženci so predlagali, da tudi občina skozi vložek zemljišča postane solastnica, imena potencialnih zasebnih investitorjev pa ostajajo še skrita.
V družbi Kanal, ki izvaja prevoze za Bio Futuro, sicer pa čisti greznice in kanalizacije, zanikajo, da bi vozili še karkoli drugega. A na kmetijo prihajajo tudi druge cisterne. Anton Žgajnar, ki upravlja 300 hektarov veliko kmetijo, vse očitke zavrača. “Ali mislite, da bi zastrupljal krave, od katerih sem ekonomsko odvisen?” se brani in dodaja, da imajo status ekološke kmetije.
V reki bakterije
Da vendarle ni vse v najlepšem redu, pa so pokazale bakteriološke analize, s katerimi je Janez Mulec z Inštituta za raziskovanje Krasa ZRC SAZU ugotovil precejšnjo bakteriološko obremenjenost reke Pivke (vanjo se izliva Nanoščica), kar kaže na organsko onesnaženost.
Na vprašanje, ali bi se onesnaženje lahko odrazilo v kakovosti pitne vode, ki se za postojnsko in pivško občino zajema v vodnem viru Malni, Edi Šibenik, direktor Kovoda Postojna, pravi, da v normalnih razmerah ne. “Lahko pa nastanejo težave ob visokih vodah, ko se vode lahko mešajo in se navzkrižno kontaminirajo.”