Odličen način za varčevanje, pa se zanj odloča zelo malo Slovencev

Iz Poročila o finančni stabilnosti Banke Slovenije iz decembra 2019 je razvidno, da ima povprečno slovensko gospodinjstvo na depozitu desetkrat toliko denarja kot v vzajemnih skladih. Pri nas je, tako v NLB Skladi, v vzajemnih skladih le 4 odstotke finančnega premoženja povprečnega slovenskega gospodinjstva, v Evroobmočju pa 9 odstotkov. "Po varčevalnih navadah smo Slovenci precej podobni Grkom, Čehom, Poljakom, Romunom, manj pa denimo Nemcem, Belgijcem in Dancem," dodajajo. V Triglav Skladi so prepričani, da si lahko v prihodnje obetamo, da bo delež sredstev v vzajemnih skladih rasel. 

Začne se že z manjšimi vložki

Naložbe v vzajemne sklade so primerne za vse, saj se vlaganje lahko prične z manjšimi mesečnimi vložki. Tovrstne naložbe omogočajo različno ročnost, tveganje, višino vplačila kot tudi razpolaganje s sredstvi brez vezave. Pomembno je, da si vlagatelji odgovorijo na nekaj ključnih vprašanj, in sicer kakšni so naložbeni cilji, časovni okvir varčevanja ter najpomembneje, kakšno tveganje si vlagatelj lahko privošči.  

Zelo pomembno je, da se napravi dobra ocena vlagatelja. "Zelo jasno opredelimo profil samega vlagatelja in mu priporočimo investicije v sklade, ki odgovarjajo vlagateljevemu finančnemu stanju in nagnjenosti do tveganj," o tem, kako priporočijo produkte in sklade, ki so najbolj primerni za vlagatelja, pravijo v Novi KBM.  

Pred samo odločitvijo poleg temeljitega pogovora s finančnim svetovalcem v Generali Investments obstoječim ali novim vlagateljem svetujejo, da tudi sami pregledajo investicijsko politiko sklada, kdo upravlja sklad in da primerjajo preteklo obdobje delovanja sklada, iz katerega je razvidno, kako dobro je sklad upravljal svoja sredstva v daljšem časovnem obdobju v primerjavi s svojim merilnikom uspešnosti in konkurenti. 

Katere so prednosti varčevanja v vzajemnih skladih?

Sogovorniki kot glavne prednosti takšnih investicij naštejejo veliko razpršenost, popolno transparentnost, dnevno likvidnost, prilagodljivost, postopno varčevanje tudi z majhnimi zneski, enostaven dostop do finančnih trgov in dejstvo, da so naložbe v vzajemne sklade brez vezave. "Premoženje vlagateljev je razpršeno v veliko število različnih vrednostnih papirjev, kar zmanjšuje tveganje naložbe ter s tem omogoča malim vlagateljem, da vstopajo na finančne trge," pravijo v Novi KBM. Pomembno je, da lahko vlagatelj sredstva kadarkoli dvigne, v celoti ali delno, in se dnevno lahko odloča, kako bo ravnal s svojim premoženjem.

"Varčevanje je enostavno, saj za naložbe skrbijo izkušeni upravitelji s podporo v finančnih analitikih. Vzajemni skladi prinašajo višjo pričakovano donosnost, družbe za upravljanje pa za stranke izvajajo tudi zaledne storitve v smislu pomoči pri izpolnjevanju davčnih napovedi, skrb za korporacijske akcije itd," dodajajo v NLB Skladih.

"Pri izbiri naložbe je najpomembnejše zaupanje. Zaupanje pa se v veliki meri odraža v tem, koliko časa nek vzajemni sklad že obstaja, kakšne donosnosti je sklad dosegal v preteklosti in koliko sredstev je v skladu."

Tomaž Dvořak, direktor sektorja prodaje Triglav Skladi

Kakšna je priporočena ročnost?
"Priporočena ročnost naložbe je odvisna od tveganosti sklada. Priporoča se dolgoročno investiranje. Prekinitev je omogočena kadar koli, kar pomeni, da izplačilo stranka prejme najkasneje peti delovni dan," pravijo v Novi KBM.

Da je vlaganje v vzajemne sklade tek na dolge proge, se strinjajo tudi v NLB Skladih. "Daljša, kot je doba varčevanja, večja je verjetnost, da bo dejanska donosnost enaka pričakovani. Za varčevanje v delnicah se denimo priporoča 7- do 10-letna doba varčevanja," pojasnjujejo.

"Varčevanje v skladih je primarno dolgoročno. Po drugi strani pa zelo nizko tveganje praviloma pomeni zelo nizek pričakovani donos. Treba je poiskati pravo razmerje med tveganji in pričakovanji. To storite tako, da ne nosite vseh jajc v eni košari in redno varčujete," dodajajo v Generali Investments. "Na splošno velja: tisti, ki lahko tvegajo več ali pa bodo varčevali še dolgo, lahko večji del svojih prihrankov investirajo v delniške sklade." 

Kako varčevati?
Vlagatelji se lahko odločijo za vplačilo v enkratnem znesku ali za mesečno varčevanje. "Mesečna vplačila lahko pričnemo že od 25 evrov naprej v Sava Infond vzajemnih skladih in že od 30 evrov naprej v RCM vzajemnih skladih," pojasnjujejo v Novi KBM.
Družba NLB Skladi nudi postopna varčevanja, pri čemer je najmanjše vplačilo v podsklad 40 evrov. Kot pravijo, je postopno varčevanje cenovno zelo ugodna in enostavna rešitev, saj se lahko uredi možnost plačevanja prek trajnega naloga.

Od višine mesečnega zneska je odvisno, kakšen sklad je za vlagatelja bolj primeren, pravijo v Triglav Skladi. Nekomu, ki bi mesečno vlagal 25 evrov, bi tako priporočili vzajemni sklad Triglav Renta, ki uravnoteženo razporeja sredstva med delnice in obveznice, vlagatelju, ki bi mesečno vlagal 100 evrov, pa naložbeno kombinacijo Triglav Zmerni, ki nudi ugodno razmerje med razpršenostjo sredstev in donosom. 

Seveda je možno izbrati tudi enkratno plačilo. "Pri enkratnih plačilih svetujemo, da vlagatelj skupaj s finančnim svetovalcem skrbno in natančno določi, kakšen profil vlagatelja je in na podlagi tega podatka izbere ustrezen naložbeni model oz. kombinacijo skladov, ki jih uvrsti v svoj portfelj," svetujejo v Generali Investments.

Kako je s spremljanjem skladov?
Vzajemni sklad upravljajo profesionalni in izkušeni upravljalci premoženja. "Vzajemni sklad je reguliran in nadzorovan finančni produkt, ki ga upravljajo strokovnjaki, kar pomeni, da posamezniku ni potrebno poznati kapitalskih trgih, pa kljub temu varčuje v vzajemnih skladih, saj ima to znanje zanj strokovnjak, ki sklad upravlja," eno od prednosti vzajemnih skladov navedejo v Generali Investments. 

"Upravljanje premoženja mora biti v skladu z naložbeno politiko sklada, ki je opisana v prospektu (pravila delovanja) in izvlečku prospekta posameznega vzajemnega sklada," pojasnjujejo v Novi KBM. "Upravitelji premoženja so zaradi svojih izkušenj odličen vir informacij o tem, kaj se dogaja v gospodarstvu in kakšne so napovedi za kapitalske trge," poudarjajo v NLB Skladih. V Triglav Skladi še dodajajo, da lahko vlagatelj od upravljavca pričakuje podporo in strokovno vodenje v vseh fazah.

Profimedia

Kaj pa stroški?

• Nova KBM
  Vstopna provizija je odvisna od vrste sklada in je v Novi KBM lahko največ 3 % vplačanih sredstev. Upravljavci premoženja imajo upravljavsko provizijo, ki se giblje do največ 2,25 %. Upravljavska provizija se obračunava dnevno in je že vračunana v dnevno vrednost enote premoženja. V Novi KBM vlagateljem ponujajo popust na vstopno provizijo glede na vložek v vzajemni sklad. Vlagatelji, ki se odločijo za mesečna vplačila dobijo 50 % popust na direktno bremenitev. Stranke s paketom Premium imajo 50 % popust na vstopno provizijo za vsa vplačila v vzajemne sklade v njihovih ponudbi. Izstopnih stroškov ni.
• NLB Skladi
  Vlagatelj plača vstopne stroške, ki so izraženi v odstotkih od višine vplačanih sredstev in se lahko razlikujejo glede na obseg vplačanih sredstev. Njihova vrednost znaša od 0,00 % do 3,00 %. Ob izplačilu sredstev iz vzajemnega sklada vlagatelj plača izstopne stroške, ki se prav tako zaračunajo v odstotkih od izplačanih sredstev in se lahko razlikujejo glede na obseg izplačanih sredstev ter dobo varčevanja. Vlagatelj, ki varčuje več kot 5 let, izstopnih stroškov ne plača. Poleg omenjenih dveh neposrednih stroškov, vlagatelje bremenijo še posredni stroški, kot so upravljavska provizija, skrbniška provizija in drugi stroški.
• Triglav Skladi
  Pri investiranju v vzajemni sklad lahko vlagatelja bremenijo vstopni stroški in upravljavska provizija. Vstopni stroški se razlikujejo glede na tip sklada, obenem pa padajo, glede na investiran znesek.
• Generali Investments
  Upravljavska provizija se obračunava in poračunava dnevno od vseh sredstev v skladu in se običajno zaračunava med 1 in 2,5 %, odvisno od tipa sklada (delniški, mešani, obvezniški ali denarni). Vstopna provizija se obračuna in zaračuna ob vsakem vplačilu v sklad, izstopna pa ob vsakem izplačilu. Razpon vstopnih in izstopnih provizij je odvisen od višine zneska in se običajno giblje med 1,5 in 3 %.

Koliko lahko privarčujete?

Informativni izračuni, ki so jih pripravili v družbi NLB Skladi v primeru mesečnega vlaganja bodisi 40 bodisi 70 evrov, veljajo upoštevaje dolgoročno pričakovano realno donosnost finančnih trgov. Pričakovani (srednji) scenarij za delniške naložbe upošteva povprečno realno donosnost v 200-letni zgodovini ameriškega delniškega trga. Za obvezniške naložbe pričakovani scenarij upošteva povprečno realno donosnost v 200-letni zgodovini ameriških dolgoročnih državnih obveznic.

V Novi KBM so pripravili izračun za primer varčevanja v mešanem vzajemnem skladu s pričakovanim donosom 4 %, v primerih, ko je vlagatelj pripravljen mesečno vlagati 30 ali 70 evrov.

V Triglav Skladi so pripravili izračun za primer varčevanja v vzajemnem skladu z upoštevano 6 % letno stopnjo donosnosti v primerih, ko je vlagatelj pripravljen mesečno vlagati 30 ali 70 evrov. 

Izračun, ki so ga pripravili v Generali Investments, predpostavlja, da gre za vlagatelja med 30 in 35 leti, ki si lahko privošči malo bolj dinamični paket (sestavljen pretežno iz delniških skladov). Pri tem so predpostavili zmerno dinamično rast paketa 5,5 % p.a. Zneski so okvirni. 

Med kakšnimi skladi lahko izbirate?

Nova KBM ponuja pet vrst vzajemnih skladov. Krovni sklad – Infond vključuje podsklade (delniški, mešani in obvezniški skladi). Prednost krovnega sklada je, da so prehodi med podskladi brezplačni in nimajo davčnega učinka. enih kapitalskih dobičkov pri prehodih med podskladi. Delniški vzajemni sklad nalaga sredstva v delniške sklade in je primeren za dolgoročno varčevanje. Obvezniški vzajemni skladi investiracjo pretežno v državne in podjetniške obveznice. So manj izpostavljeni nihanjem in posledično imajo nižjo donosnost. Mešani vzajemni skladi nalagajo sredstva v delniške in obvezniške naložbe. Priporočeno obdobje naložbe je 10 let. Poleg omenjenih imajo še sklad skladov – Raiffeisen Capital Management gre za naložbe v t. i. sklade skladov (Sicherheit, Ertrag in Wachstum), kjer je v naložbenem portfelju večje število skladov. Vlagatelj v tem primeru nima vpliva, kateri skladi so v portfelju in na razmerje med njimi.

Družba NLB Skladi upravlja krovni sklad NLB Skladi, ki ponuja delniške podsklade, mešane dinamične podsklade, uravnotežene podsklade in obvezniške podsklade. Za delniške podsklade priporočajo, da jih vlagatelji kombinirajo z obvezniškimi podskladi, saj so običajno najbolj donosni ravno v obdobjih, ko so delniški podskladi najmanj donosni. Mešani dinamični podskladi ponujajo možnost dodatne razpršitve naložb in v posameznih obdobjih prinašajo precej drugačne donosnosti, kot vodilni kapitalski trgi. Uravnoteženi skladi razporedijo približno enako vsoto svojih prihrankov v delnice in obveznice.

V Triglav Skladih je na voljo 17 različnih vzajemnih skladov, s katerimi pokrivajo potrebe in želje varčevalcev. Imajo tako sklade, ki so primerni za previdne varčevalce, ki si ne želijo nihanja svoje naložbe in primarno iščejo stabilnost, ter tudi sklade, ki so primerni za tiste, ki si želijo višjih donosnosti in jih nekoliko višja nihajnost naložbe na kratek rok ne moti preveč.

Generali Krovni sklad ima 16 podskladov, ki omogočajo, da se oblikuje optimalno naložbeno kombinacijo med različno tveganimi skladi.  Ponujajo  najmanj tvegane podskalde, kot sta Generali MM in Generali Bond in mešani, fleksibilni sklad Generali Galileo in bolj  tvegane delniške skalde. Osnovno pravilo vlaganja je razpršenost. Kakšno razmerje delnic in obveznic je primerno za posameznike je odvisno od posameznikove  finančne situacije, ciljev, koliko sredstev  si želi privarčevati,  pa tudi od nagnjenosti in sposobnosti tvegati.