Vsi na Tomosovih motorjih

"Gospodarska klima pri nas je dejansko grozljiva. Pri bankah tudi za dobre projekte ni mogoče dobiti denarja, a za zdaj vseeno ostajamo v Kopru. Napovedane selitve Tomosa v Turčijo torej ne bo," pravi Matjaž Kanduč iz koprskega Tomosa, ki sicer spada v koncern idrijske Hidrie, ki ima v Kopru v svojih treh centrih 400 zaposlenih. "Dvokolesa bomo kot doslej delno proizvajali na koprski lokaciji. Naročil imamo veliko, ravno danes sem se pogovarjal s kupci iz Alžirije, kjer je Tomosova blagovna znamka še presenetljivo živa, v četrtek prihajajo iz Velike Britanije, kjer je hit zlasti med hipsterji Tomosov retro, klasični model. Žal pa proizvodni stroški ne dovoljujejo, da bi se odrekli načrtu selitve neprofitabilne proizvodnje; ta se bo, ko najdemo zanesljivega partnerja, vseeno morala zgoditi, v Kopru pa dolgoročno ohranjamo distribucijo, logistiko, razvoj, trženje in krepitev blagovne znamke," napoveduje Kanduč.

Ponosni na novosti

Tomosove zmogljivosti so polne za štiri mesece vnaprej, med drugim bodo srbskim poštarjem dobavili 450 dostavnih motornih vozil, 60 odstotkov teh vozil pa dobavljajo tudi slovenskim poštarjem. "Lahko se pohvalim, da smo že deset let edini dobavitelj dostavnih vozil za vse pošte držav nekdanje Jugoslavije," dodaja Kanduč, sicer ponosen tudi na moped na električni pogon, ki so ga razvili skupaj z Letriko iz Šempetra pri Novi Gorici.

S Srbi le do investicije

 Ajdovski Fructal je včeraj zagnal novo proizvodnjo linijo, investicija je vredna tri milijone evrov in je ena od največjih naložb doslej. Nova tehnologija omogoča inovativni format pakiranja, ki je primeren za neposredno pitje. Družba namerava letos podvojiti lanski čisti dobiček. "Vsekakor je Fructalova naložba v novo polnilno linijo znak za njegovo dolgoročno vztrajanje v našem kraju," meni Boris Bajc, direktor Kmetijske zadruge Vipava; gre pa tudi za potrdilo, da Nectar in družina Radun Fructala nista prišla izropat, kot so se mnogi bali.

Analiza uspešnosti

Kdo je poslovno bolj uspešen – država, zasebniki ali tujci? Odgovor prinaša analiza, ki jo bodo v četrtek predstavili slovenskim menedžerjem na njihovem letnem kongresu v Portorožu; njeni avtorji so analizirali podjetja, ki delujejo vsaj tri leta in imajo več kot pet zaposlenih; v analiziranih podjetjih dela 56 odstotkov vseh zaposlenih. In ugotovitev? Najbolj uspešna so podjetja v tuji lasti. Zakaj je temu tako, avtorji analize iz podjetja Bisnode niso ugotavljali. "Žal je tako, da je politični nepotizem mantra našega gospodarstva. Tam, kjer smo, smo tudi zato, ker politika odloča o zadevah, o katerih bi moral odločati le posel," ocenjuje Marjan Batagelj, prvi mož in večinski lastnik podjetja Postojnska jama, ki ima koncesijo za upravljanje jame. "Ko sem prišel v Postojnsko jamo, so me presenetila pričakovanja politike, moral sem se ukvarjati s tem, da sem izbiral najboljše in ne 'naše' dobavitelje, pa s tem, da sem se upiral zaposlitvi ljudi, ki jim je službo skušala zagotoviti politika," dodaja.