Bioplinarna dnevno poleg plina proizvede tudi deset ton gnojevke, ki jo s cisterno vsak dan razvozijo po Beli krajini. Če se vsebina cisterne izlije na enem mestu, lahko pride do ekološke katastrofe. To naj bi se po trditvah Andreja Hudoklina iz novomeškega zavoda za varstvo narave v zadnjem času zgodilo že večkrat.
Vsakih deset let. V Beli krajini je še kako živ spomin na ekološko katastrofo, ko je semiška Iskra pred 25 leti z odlaganjem odpadkov reko Krupo onesnažila s PCB-jem. Številne kraške jame pa so v preteklosti postale odlagališča nekdanje livarne Belt. “Zdaj se tu kopičijo vsi slovenski organski odpadki. Vsako desetletje idilični, a nesrečni Beli krajini doda novo katastrofo,” pravi Andrej Hudoklin z Zavoda RS za varstvo narave Novo mesto.
“Z nekontroliranim vnosom gnojevke na kmetijska zemljišča se slabša kvaliteta podzemske vode,” pravi Hudoklin. V izvirski vodi so namreč zabeležili stokratno povečanje fosfatov.
Inšpektorji zvezanih rok
Gnojevka iz bioplinarne ima status gnojila, kar pomeni, da se lahko neomejeno razvaža vsepovsod. “V Beli krajini pa je težava v tem, da je tu nizki kras, kjer lahko voda teče že en meter pod tlemi. Ko kmetom poveš, da ta gnojevka teče v izvire, ki so jih še pred desetimi leti pili, jim je vseeno in pravijo, da imajo sedaj vodovod,” pravi Hudoklin.
Z zavoda so okoljskemu inšpektorju poslali že več prijav in tudi analize biotehniške fakultete, iz katerih je jasen prebitek normativov fosfatov, nitratov, cinka. Po besedah Hudoklina so inšpektorju z Zavoda za zdravstveno varstvo Kranj utemeljili, da je vse v tolerančnih mejah, zato inšpektor nima možnosti ukrepanja.
Gnojijo, kolikor želijo
“Pri naši gnojevki je vsebnost mikroelementov znotraj normativov, kar so pokazale tudi analize,” nam je pojasnil Dejan Štrbenk, direktor Bioenerga iz Domžal, v čigar lasti je črnomaljska bioplinarna.
Koliko gnojevke kmetje zlijejo na svoje kmetijske površine, je trenutno še prepuščeno njim samim, čeprav naj bi, kot pravijo na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Novo mesto, še letos začeli z uvajanjem gnojilnih načrtov za odjemalce tovrstne gnojevke. “Analize, ki so jih s kmetijskega inšpektorata naredili pri nekaterih večjih odjemalcih te gnojevke, so povsod pokazale, da gre za prevelike vnose gnojevke na površine,” navaja Hudoklin.
Ogrožen črni močeril
Onesnažena voda pa lahko usodno vpliva tudi na svetovno posebnost, s katero se ponaša Bela krajina – na črno človeško ribico. “Že od daleč je videti, da so nekateri kraški izviri na račun fosfatov in nitratov povsem zaraščeni z algami,” še pove Hudoklin.
