Vajino življenje se vrti okrog narave, vrtnarjenja, rastlin in življenja z njimi. Kaj vas pri rastlinah tako privlači, zakaj sta se odločili temu posvetiti svoje življenje?
Tina: Delo na vrtu pa tudi na splošno biti v naravi ali na sprehodu, vožnji s kolesom ali nabiranje divjih rastlin, me vedno sprošča. Poleg tega je izziv pridelati svojo hrano neprecenljiv in delo ni nikoli dolgočasno.
Matka: Že babica in dedek sta me od otroštva vzgajala z ljubeznijo in spoštovanjem do narave in vsega, kar nas obdaja. To mi je ostalo in to sem prenesla tudi na moje otroke. Zame je vrednota skrbeti za naravo, si pridelati hrano, biti čim bolj samooskrben. No res je skoraj vse moje delo povezano na nek način z naravo, čeprav poleg vrtnarjenja počnem še veliko drugega (smeh).
Kako se vama je življenje spremenilo, odkar vodita oddajo?
Tina: Mogoče me sedaj prepozna in za nasvet vpraša več ljudi. Ustvarjanje oddaje Vrtičkanje pa seveda pomeni nove izkušnje, nova poznanstva in nove izzive.
Metka: Pravzaprav počnem vse to kar sem že prej - vodim najine delavnice zdravja, skrbim za vedno nove ideje in širim znanje, vrtičkam tako kot prej, le da sedaj to moje delo spremlja veliko ljudi.
Koliko ur na dan v povprečju preživita pri vrtnarjenju?
Tina: Težko bi ocenila z natančno številko. Odvisno od letnega časa od dneva od vremena. Sicer pa je pri vsaki stvari tako, lahko si jo poenostaviš ali pa zakompliciraš. In vedno znova se čudim, kako malo je potrebno vložiti v to, da si nekaj pridelaš.
Metka: No, jaz sem znana po tem, da si stvari rada poenostavim, tam kjer se to da. In pri vrtičkanju je tako. V pomladanskem času sem na teden morda časih na vrtu cel dan, čez leto približno do dve uri tedensko. Včasih, ko je za pobrati več pridelka, več, sicer manj. Mislim, da si ljudje predstavljajo, da je potrebno veliko več časa za delo na vrtu. No, res pa je, da si včasih želim le napolniti baterije in potem nekaj brkljam po vrtu (smeh), občudujem živalice, fotografiram, premišljujem, kam bi lahko še kaj posadila ...
Če bi imeli vrt, s katerim bi zadovoljiji potrebe štiričlanske družine po zelenjavi … Koliko časa bi porabili zanj v povprečju?
Tina: Jaz bi rekla da povprečno maksimalno do dve uri na teden.
Metka: To je težko ocenit, saj imamo ljudje različno potrebo po količini pridelane zelenjave, vsa zelenjava tudi ne zahteva enako količino dela, smo tudi različno spretni pri opravilih, ampak po oceni, bi rekla kot Tina.
Na pomlad je veliko lastnikov vrtov zagretih, posejejo in posadijo veliko gredic, a imajo na koncu vsega preveč. Solata gre v vrhove, paradižniki padajo na tla, bučke kar ostajajo. Kako se izognemo preveliki količini? Kje najdemo pravo mero?
Tina: Mogoče je dobro, da začnemo manj in da sproti povečujemo površino in čas, ki ga namenimo delu na vrtu. Sicer pa se za presežke v predelku vedno najde rešitev. Lahko jih spremenimo v ozimnico ali pa podarimo prijateljem ali sosedom.
Metka: Dobro je, če še pred pomladjo naredimo načrt, koliko česa potrebujemo in kaj imamo radi. In potem sejemo in sadimo v presledkih, da je zelenjava na razpolago v daljših časovnih obdobjih in ima optimalno zrelost. In vedno se najde kdo, ki nima vrta in bo z veseljem sprejel naše vrtne dobrote, poleg tega pa čim več vložimo za zimo.
Če imam na balkonu za svoj balkonski vrtiček na voljo le tri kvadratne metre. Kaj naj posadim? Kakšen bi bil vajin izbor?
Tina: Sama že kakšno leto živim v stanovanju in imam zraven vrta doma še vrtiček na balkonu. Osnova so različna zelišča, ki jih je vedno dobro imeti pri roki. Potem pa razni zelenjavni listki za solato (blitva, špinača, azijska zelenjava, razne solate, kislica, kreša). Poleti pa še paradižnik, paprika in kumarice. Za lepši pogled pa še kakšna rožica.
Metka: Tu je Tina res pravi strokovnjak, ima polni balkon od zgodnje pomladi pa do zime. Še zdaj je vse zeleno od raznih listkov salat, kreš, rukole, špinače, azijske zelenjave, zelišč ...
Nekatere rastline kot so denimo sivka, limona … , ki ne prenašajo naših zim, smo že prenesli v notranje prostore. Na kaj moramo paziti, kje jih lahko imamo in kje ne?
Tina: Sivka tudi pri nas zunaj preživi zimo. Limono in ostale agrume pa je najboljše dati v notranje prostore, nekam na svetlo s temperaturo deset stopinj Celzija.
Metka: Pomembno je, da jih ne prenesemo v prostore prehitro, kakšno stopinjo pod ničlo običajno prenesejo vse rastline, tako, da jih imejmo čim dlje zunaj, morda zaščitene s kakšno kopremo, filcem ... Potem so veliko majn dovzetne za bolezni. Sicer pa hladen, svetel prostor.
Tina: Največkrat pretopel prostor in prostor, ki je premalokrat prezračen.
Metka: Ja in pretemen prostor in rastline, ki so v prostorih že od oktobra pa do aprila, pa je še včasih december primeren, da bi malo zaščitene bile zunaj.
Katere tri eksotične rastline, ki jih imata, so vaju najbolj fascinirale in zakaj?
Tina: Mene sigurno najbolj navdušuje yacon, katerega sladka korenina se uporablja kot alternativni sladkor, pa Malabar špinača z okusnimi listki in dekorativnimi cvetovi in pa okusna andska jagoda.
Metka: Meni je všeč malabar špinača zaradi dekorativnega izgleda in uporabnosti, pa morda stevija, ki zdaj ni več eksotična rastlina, zaradi uporabnosti, morda kakšna sorta paradižnika ... Zelo težko mi je določat, vsaka rastlina je nekaj posebnega.
Katero vrtno opravilo vama ni najbolj pri srcu?
Tina: Sicer se poskušava čim bolj izogibati pretiranemu prekopavanju oziroma po domačem štihanju, ampak včasih se je tudi tega treba lotiti in meni je to najmanj ljubo opravilo. In pa poleti zalivanje.
Metka: Meni je najmanj ljubo, ko pridem po daljši odsotnosti na vrt pa me čaka veliko spravljanja in veliko urejanja, rada imam tisto sprotno delo, ker je potem vedno užitek.
Tina: Dobre vile, motiko, grebljico, lopato, rokavice in zalivalko
Metka: Mislim, da najprej veliko dobre volje in želje, pa kakšen načrt. Vedeti mora, da vedno nekaj zraste, čeprav včasih ni čisto tako, kot si želimo. Od orodja pa vile, motiko, lopato, zalivalko, kakšno vedro, morda še samokolnico pri večjem vrtu. In čimprej svoj kompostnik.
Kaj lahko počnemo na vrtu v rastlinjaku decembra?
Tina: Vrt v tem času počiva, vseeno pa še lahko nabere zimsko zelenjavo, listni ohrovt, brstični ohrovt, zimsko solato, radič, motovilec, azijsko zelenjavo, če ste jo pokrili in primerno zaščitili. Če imate neogrevan rastlinjak, potem lahko v njem shranite rastline, ki jih želite zaščititi pred mrazom. V ogrevanem rastlinjaku ali na okenski polici pa lahko tudi v zimskem času pridelate mikro zelenjavo, ali pa krešo, grahove poganjke ...
Metka: Odvisno od vremena in ali je zemlja zmrznjena. Na vrtu pobiramo zimsko zelenjavo, enako v rastlinjaku. Če nam je vreme naklonjeno, v rastlinjak lahko sejemo tudi kakšno primerno sorto solate, redkvice, boba ... Odvisno, koliko bodo rastline zaščitene pred mrazom, če je možno kakšno gretje. Sicer pa naj narava še malo počiva.
Kako se lahko na vrtnarjenje pripravljamo čez zimo?
Tina: Zimski čas je odličen za načrtovanje naših gredic, novih projektov in sprememb na našem vrtičku. Brskanje po spletu ali katalogih je odlično, da poiščemo kakšne nove sorte ali zanimiva semena.
Metka: Zima je čas za načrtovanje vrta, sadovnjaka, okolice. V kakšnem lepem dnevu lahko pospravimo rastlinjak, pregledamo lonce, korita, orodja. Pregledamo tudi semena in pripravimo nakupovalni seznam.
Kakšno novo rastlino si obetate v prihodnje?
Tina: V kratkem odpotujem na Tajsko, tako da bom prinesla domov kakšno zanimivo rastlino. Sicer pa spremljajte novo sezono, ki jo pripravljamo, in verjamem da vas bomo presenetili s kakšno zanimivo rastlino.
Metka: Jaz pravzaprav nimam nekih idej, ampak vedno se najde kakšna nova ali pa meni neznana rastlina, ki dobi nov dom pri nas (smeh). No pravzaprav nadaljujem z vzgojo ingverja, poskušala bom cepiti paradižnik in na kakšnem pomladanskem sejmu bom prav gotovo našla semena ali sadike, ki me bodo zaposlile.
anja.scuka@zurnal24.si
