Vodja intenzivne: "Bolnik, ki smo ga intubirali včeraj, je prišel dobesedno s ceste"

Vodja oddelka intenzivne terapije na Infekcijski kliniki UKC Ljubljana Matjaž Jereb je povedal, da glede na epidemiološko situacijo v državi pričakovane raste število bolnikov, ki jih zaradi covid-19 sprejemajo v bolnišnico.

"Danes imamo v navadnih oddelkih 34 hospitaliziranih, osem na oddelku za intenzivno nego," je o stanju v ljubljanskem UKC povedal Jereb. "Število bolnikov na intenzivni raste, strokovnjaki smo to pričakovali. Tudi v naslednjih tednih pričakujemo, da se bo število bolnikov glede na neugodno epidemiološko situacijo še povečevalo. V kolikor bodo šle številke preko potenciala, ki ga imamo, bodo težave. Imamo načrte, kako povečevati število postelj, zavedati pa se je treba, da nobena država števila postelj ne more povečevati v nedogled. Treba je omejiti število novih okužb, kar lahko naredimo samo tako, da vsi skupaj združimo moči, predvsem pa, da upoštevamo ukrepe za preprečevanje širjenja bolezni." 

V prvem valu smo imeli največ 117 bolnikov na navadnih posteljah in okoli 30 bolnikov na intenzivni negi. "Bojim se, glede na stanje v državi, da bomo te številke presegli," napoveduje Jereb. "Ne želim strašiti, ampak glede na situacijo v zadnji 14 dneh, na porast števila okuženih, lahko pričakujemo, da bo število bolnikov še raslo. Upam, da bomo ob vsem ponavljanju, da se držimo ukrepov, omejili nadaljnje širjenje in obvladali bolezen."

UKC LJ

V tem trenutku imajo na UKC LJ pripravljenih 16 intenzivnih postelj, razmišljajo o tem, da bi se prestrukturirali v covid-19 bolnišnico. "Že delamo v tej smeri, tako kar se tiče intenzivnih kot navadnih bolnikov," je pojasnil Jereb. "Zmanjšujemo število ne-covid kritično bolnih in bolnikov na navadnih oddelkih. Selitev v Šiško se še ni začela, to je rezervna lokacija, o kateri razmišljamo. Kader je ključen problem, to govorimo že nekaj časa, nenazadnje smo na to smo opozarjali že pred epidemijo covida. Na nek način se je ta problem samo demaskiral. Soočamo se s pomanjkanjem kadra, tu bodo težave - tudi če opremimo 20, 30 ali 40 intenzivnih postelj, nismo naredili nič, če nimamo usposobljenega kadra."

Najmlajša bolnica je stara 47 let

Na intenzivnem oddelku trenutno zdravijo osem bolnikov, katerih povprečna starost je 57 let, kar je po besedah Jereba zaskrbljujoče. "V povprečju so to mlajši bolniki, kot so bili v prvem valu," je povedal Jereb. Najmlajša bolnica je stara 47, najstarejša 81 let. "Trije od njih nimajo nobene resne sočasne kronične bolezni."

"Ponovno opozarjam, Covid je bolezen, pred katero ni varen nihče. Zanjo zbolevajo tudi mlajši, ki so prav tako potencialno ogroženi."

Matjaž Jereb, vodja oddelka intenzivne terapije na Infekcijski kliniki UKC Ljubljana

Povedal je, da so glede bolezni covid-19 v prvem valu dobili kar nekaj izkušenj. "Potek bolezni v drugem valu je podoben, stanje pri najtežjih primerih se poslabša šesti, sedmi dan, tako je bilo pri večini primerov na intenzivnih oddelkov," je razložil Jere. "Zaskrbljujoče pa je, da se lahko stanje poslabša tudi zelo hitro, v le nekaj urah. Zadnji bolnik, ki smo ga na intenzivni oddelek sprejeli včeraj, je prišel na nek način 's ceste', preko urgentne ambulante," je navedel Jereb. "Stanje se mu je nenadno kritično poslabšalo, takoj ko je prišel k nam, je bila potrebna intubacija in priključitev na aparat za mehansko predihavanje."

Smrtnost v prvem valu je bila na njihovem oddelku 31 odstotna, višja, kot je povprečna smrtnost bolnikov, ki jih sicer zdravijo na oddelku. "Trenutno je smrtnost nižja, do danes so pri nas v drugem valu umrli štirje bolniki," je povedal Jereb, a dodal, da jih je nekaj še v akutni fazi, zato ne vedo, kako se bo bolezen pri njih končala.

UKC LJ

Covid-19 Slovenija Znani novi podatki o odkritih okužbah v Sloveniji

Glede kadrovskih primanjkljajev je povedal, da standardi predpisujejo, da je za eno intenzivno posteljo potrebnih pet medicinskih sester. "Tega idealnega standarda nikoli nismo dosegli," je dejal Jereb. "Kader lahko prerazporedimo, a ne vsega, saj gre za specifična znanja, ki jih lahko pridobiš samo z izobrazbo, delovnimi izkušnjami in prakso. To so življenjsko ogroženi bolniki, pri katerih so možni zapleti, ki jih je treba znati prepoznati in ustrezno ukrepati."

Povedal je tudi, da imajo že zbrano tudi plazmo za zdravljenje covid bolnikov, a le tega do sedaj še niso uporabili. "Z njo zdravijo bolnike na navadnem oddelku, ne na intenzivni enoti," je spomnil. Razložil je tudi, zakaj se niso odločili za ločene covid bolnišnice. "Naša razmišljanja so šla v tej smeri, da bi imeli eno, dve bolnišnici, a ker tudi pri covid bolnikih prihaja do različnih zapletov, v dveh bolnišnicah ne moremo imeti zbranih vseh strokovnjakov, ki lahko pomagajo reševati različne zaplete," je povedal Jereb. "Gre tudi za to, da ohranimo potencial za ne-covid bolnike, ki jih je prav tako treba optimalno zdraviti. Zato je bila sprejeta odločitev, da breme covida razporedimo po celotni državi - da kvalitetno poskrbimo za vse bolnike, tako tiste s covid-19 kot vse preostale." 

Skozi nos Zdravje Covid-19: "Mene je testiranje močno bolelo"

dezurni@zurnal24.si