Kot so sporočili po dopisni seji iz vladnega urada za komuniciranje, bo novela zakona o uravnoteženju javnih financ za davčni leti 2016 in 2017 zvišuje meja med drugim in tretjim davčnim razredom s sedanjih 18.960,28 evra na 20.400 evrov neto letne davčne osnove, ohranja pa se nespremenjen dodatni, četrti davčni razred z davčno stopnjo 50 odstotkov, ki se uporabi pri neto letni davčni osnovi nad 70.907,20 evra.
"S predlogom sprememb se razbremenijo zavezanci z neto letno davčno osnovo nad 18.960,28 evra, kar ustreza približno dohodku 1,5 povprečne plače," pravi vlada.
Po veljavni ureditvi so bili zavezanci, ki so prejeli dohodek v višini okoli 1,5-kratnika povprečne plače, obdavčeni z davčno stopnjo 41 odstotkov, po predlogu pa se bo meja obdavčitve za ta razred zvišala na 1,6-kratnik povprečne plače ob predpostavki, da zavezanec plačuje obvezne prispevke za socialno varnost od celotnega dohodka, ki se mu priznajo kot odbitna postavka, ter poleg splošne ne uveljavlja drugih olajšav.
Po podatkih odmere dohodnine za leto 2013 ta sprememba zajema okoli dva odstotka oz. okoli 20.400 zavezancev. Zaradi progresivne lestvice dohodnine se s premikom meje med drugim in tretjim davčnim razredom neposredno vpliva tudi na vse zavezance, ki so v višjih dohodkovnih razredih.
Zakaj spremembe?
Vlada ugotavlja, da je Slovenija po podatkih Evropske komisije po obremenitvi z davki in prispevki pod povprečjem EU (za leto 2012 v Sloveniji 37,6 odstotka VDP, v EU 39,4 odstotka), a ekonomska struktura davkov ni najugodnejša z vidika konkurenčnosti. Davčni vijak je v Sloveniji nadpovprečen pri davkih na delo pri dohodkih, višjih od približno 1,5-kratnika povprečne plače.
Ministrstvo za finance ocenjuje, da bo imela sočasna začasna sprememba meje med drugim in tretjim davčnim razredom in ohranitev četrtega davčnega razreda s stopnjo 50 odstotkov - ob upoštevanju podatkov odmere dohodnine za leto 2013 in ob nespremenjeni višini dohodkov zavezancev - nevtralen učinek na državni proračun, piše STA. Ocenjuje tudi, da predlog novele ne bo imel finančnih posledic za druga javno finančna sredstva.
dezurni@zurnal24.si
Največji dosežek kapitalistov in neoliberalcev je, da so ustvarili vtis o nekih pijavkah v javnih službah ... tam, jih poznam nekaj, je en kup čisto navadnih ljudi, mnogi na minimalcu, ki delajo pošteno svoje delo, enako policija, gasilci, ... druga… ...prikaži več zgodba so zavarovalnice, ko pa govorimo o "javni upravi" pa imam vedno v mislih samo vlado in te pri koritu. Ostaja pa dejstvo, da ni problem prevelika poraba (ker imajo npr. severne EU država bistveno višjo porabo in bistveno boljšo socialo ... ampak tam GOSPODARSTVO funkcionira. To pa pri nas ne. Kljub seveda nesposobnim vladam do sedaj, levim in desnim.
Če slovenija razbremeni proračun s strani raznih pijavk, bo denarja dovolj sa vse milsm da komot 1200 ali celo 1500 po prebivalcu UTD, brez velikoh posegov, razen rezov v pijavke ki molzejo zdravstveni sistem, javno upravo ter da malo pristrižejo… ...prikaži več perutke zavarovalnicam.
UTD je edina rešitev v vsakem primeru, prej ali slej bo robotizacija in avtomatizacija odpravila ogromno delovnih mest. Absolutno pa sem proti, da bi bil UTD miloščina, mora biti najmanj na nivoju sedanje minimalne plače. Potem pa naj se izkažejo… ...prikaži več vsi ti silni sposobni podjetniki, ki jih imamo, da bodo imeli ljudje, ki imajo službo, vsaj dostojno plačo.