Glede na ankete, ki so jih v zadnjih dveh tednih opravili raziskovalci Ninamedie, Delo Stika in Mediane, bo pokojninska reforma padla. Kakšen bo rezultat na referendumsko nedeljo, pa si ni upal napovedati nihče izmed vprašanih poznavalcev javnomnenjskega raziskovanja. Pri referendumu o malem delu so raziskave namreč napovedovale tesen izid, pa je zakon pogorel z 80 proti 20.
Malo delo. Zadnji javnomnenjski raziskavi pred referendumom o malem delu sta kazali zavrnitev malega dela s 57 odstotki (Delo Stik) oziroma 54,5 odstotka (Mediana); raziskava Ninamedie, opravljena sredi marca, je kazala podporo (38 za, 37 proti). Volivci so na referendumu zakon zavrnili z dobrimi 80 odstotki.
Če bo zasuk, bo negativen
Nikola Damjanić, direktor Ninamedie, je povedal, da njihova anketa Vox populi, ki jo še pripravljajo in bo objavljena v petek, kaže podoben trend v nasprotovanju reformi in nič ne kaže, da se bo to spremenilo: "Težko je pričakovati kakšne radikalne zasuke v pozitivno smer, kvečjemu v negativno. Ne vem, kdo bi lahko ljudi prepričal, naj glasujejo za, saj je podpora pokojninski reformi že zdaj enkrat višja, kot je podpora vladi." Zaradi odločitve ustavnega sodišča bo mogoče rezultate javnomnenjskih raziskav tokrat prvič objavljati vse do sobote, ko se bo začel volilni molk.
Vprašani v anketah Delo Stika so (ne glede na to, ali se bodo referenduma udeležili ali ne) še marca reformo podprli s 47 odstotki za in 43 proti, nato se je podpora zmanjševala, nasprotovanje pa je v njihovih anketah raslo do nad 50 odstotkov. Tudi podpora pri drugih anketah je nihala, hkrati pa so se ankete med sabo razlikovale za več odstotkov. "Vsaka raziskava je vedno posnetek trenutnega stanja," je ob tem poudarila Janja Božič Marolt, direktorica Mediane. Prav njihova anketa je bila namreč ena izmed tistih, ki je v skoraj istem obdobju pokazala drugačen rezultat. Božič Maroltova je pri tem opozorila, da na rezultate anket vpliva več dejavnikov, ki niso vedno enaki, zato se rezultati različnih anket razlikujejo. Pomembno je na primer, ali se upoštevajo tisti, ki ne bodo šli na referendum, kdaj je bila anketa opravljena in podobno.
Nazadnje opravljeni anketi Delo Stika in Mediane, ki sta bili objavljeni konec prejšnjega tedna oziroma v ponedeljek, pa se razlikujeta predvsem v neopredeljenih; Mediana jih je zajela skoraj pol manj.
Telefoni izpuščajo mlade
"Raziskave indicirajo stanje, kampanja pa ima svoj tok, svojo dinamiko," je Božič Maroltovi pritrdil Niko Toš, ustanovitelj Centra za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij. Tako tudi Andraž Zorko, direktor agencije Valicon, meni, da bo na rezultate vplivalo vse, kar se bo zgodilo zadnji teden.
Pri referendumskem odločanju namreč ni tako kot pri volitvah, kjer bolj levi volivci naposled izberejo eno izmed levih strank, čeprav do zadnjega niso odločeni, kako bodo volili. Na izid referenduma v primerjavi z napovedmi bo po mnenju Božič Maroltove in Damjanića bistveno vplivala tudi udeležba, saj v anketah več ljudi pravi, da bodo šli na referendum, kot jih naposled to tudi stori. Bistvena razlika med napovedmi in referendumskim izidom nastane po Zorkovem mnenju zaradi telefonskega anketiranja.
V Sloveniji ima tako po raziskavah njihove agencije stacionarni telefon le še 80 odstotkov ljudi, četrtina od teh pa ga sploh ne uporablja. "Najhuje pa je to, da to ni enakomerno porazdeljeno po starosti," je poudaril Zorko. Anketam se deli populacije, predvsem mladi, tako izognejo. Prav to je po Zorkovih besedah bistveno vplivalo na napovedi o referendumu o malem delu, kjer so bili mladi izrazito proti, ankete pa jih niso zajele.
