Po podatkih ministrstva za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) od leta 1996, ko je bil sprejet prvi zakon o veteranih osamosvojitvene vojne, ni bil uveden niti en postopek preverjanja statusa veteranov zaradi goljufije. Prav tako ni bil zato nikomur odvzet status veterana.
Revizij ni več
Neuradno poznavalci priznavajo, da so zaznali nekaj primerov, ko so ljudje poskušali pridobiti status, čeprav do njega niso bili upravičeni, a ti posamezniki naj ne bi pridobili statusa. Do uveljavitve zakona za uravnoteženje javnih financ (Zujf) je MDDZS namreč opravljalo revizijo postopkov dodeljevanja statusov, ki so jih na prvi stopnji izpeljale upravne enote. "Če odločitev na prvi stopnji ni bila utemeljena, je bila odpravljena z odločbo ministrstva. Dejstvo pa je, da taka oseba ni pridobila statusa vojnega veterana po zakonu," pojasnjujejo na MDDSZ. Koliko takšnih odločb so izdali, ne vedo. Z lanskim sprejetjem Zujfa pa niti teh revizij ni več.
Ugodnosti vse manj
Število veteranov se 20 let po koncu osamosvojitvene vojne še vedno vztrajno povečuje in se je v zadnjih desetih letih podvojilo. Leta 1999 jih je bilo 8.626, danes že 60.961. "Nekateri so bili zelo mladi in dolgo niso razmišljali o tem, da si je treba urediti status," pojasnjuje generalni sekretar Zveze policijskih veteranskih društev Sever Anton Povzek. "Ko so se bližali 50. letom, so ugotovili, da je status pomemben, in si ga uredili," dodaja.
Zujf je sicer močno posegel v ugodnosti, ki so jih bili deležni veterani, denimo brezplačnega zdravljenja v zdraviliščih in dodatnega zdravstvenega zavarovanja. Zadnje je socialno šibkejšim veteranom sicer še omogočeno, za vse pa se je dvignila starostna meja za uveljavljanje ugodnosti, in sicer s 50 na 55 let. Še vedno imajo pravico do veteranskega dodatka od 50 do 500 evrov na mesec (a le socialno šibki, ki imajo manj kot 497 evrov prihodka), dodatka za pomoč in postrežbo, letnega veteranskega prejemka (1.104 evre na leto), zdravstvenega varstva, pogrebnine ter priznanja pokojninske dobe.
Veterani brez boja
Zgodovinarji in veteranska združenja se strinjajo, da je bilo v oboroženih enotah teritorialne obrambe leta 1991 približno 35 tisoč ljudi, med policisti pa okoli deset tisoč. Oboroženi so bili še pripadniki narodne zaščite, ki v bojih niso bili udeleženi, ampak so po krajevnih skupnostih varovali vodne vire ali telefonske povezave. Med veterani pa je danes več kot deset tisoč ljudi, ki niso nosili orožja. Med njimi so denimo delavci na železnicah na delovni obveznosti in pripadniki civilne zaščite.
Zakon o veteranih je namreč leta 2006 uvedel 14 novih kategorij veteranov. "Vsi so imeli pomembno vlogo, a bilo bi smiselneje, če bi imeli dva zakona – enega za veterane, ki so bili udeleženi v boju, in enega, ki bi nagradil podpornike," meni generalni sekretar Zveze veteranov vojne za Slovenijo Mitja Jankovič.
Vsem ,ki so sodelovali v medsebojni izmenjavi ognja medaljo za udeležbo v boju , ostali pa marš , jaz sem bil v rezervi več časa, kot se oni hvalijo z vojno. Kako si pa špijoni lahko uredijo status?
ja, kolege komentatorje, mi v SLO imamo še takoimenovane prvoborce - manerviste, ki so delovali v "ilegali" in niso zaupali nam pripadnikom TO. Oni so mbili višja kasta, že takrat so nas razdelili in povojni si pridobili koristi (prodaja orožja,… ...prikaži več izobraževanje na račun davkoplačevalcev, delovna mesta........za velike zasluge???)
Lep primer, kako znamo v Sloveniji tudi najbolj preprosto stvar zakomplicirati in zavoziti do konca. Zato pa imamo taksno drzavo kot jo imamo.