Veselje nas bo kar drago stalo

Slovenske obveznice so se včeraj spet znašle na tnalu mednarodnih finančnih trgov. Prvič po lanskem avgustu se je zahtevana donosnost zanje povzpela prek psihološke meje sedmih odstotkov, ko začnejo finančniki vse glasneje govoriti, da država potrebuje mednarodno pomoč.

Zahtevane obresti so kmalu padle in se konec dneva približale šestim odstotkom. Sredi dneva je finančno ministrstvo sporočilo, da je državi uspelo prodati za 1,1 milijarde evrov 18-mesečnih zakladnih menic. Zanje bomo morali plačati 4,15 odstotka obresti.

Kot Italija za deset let

Finančni analitiki se večinoma strinjajo, da hitra prodaja zakladnih menic pomeni dober signal, a obenem svarijo, da je Slovenija še daleč od uspeha. S konkretnimi ukrepi je treba pri tujih investitorjih zgraditi zaupanje, poudarjajo. Izpostavljajo tudi razmeroma visoko obrestno mero. Za zakladne menice, ki zapadejo čez leto in pol, bomo namreč plačali skoraj enake obresti, kot jih je Italija ponudila za desetletne obveznice. Tako kot pri depozitih sicer tudi pri obveznicah velja, da daljše časovno obdobje pomeni višjo obrestno mero.

Vse, kar ste želeli vedeti o obveznicah

1. Zakaj mora Slovenija izdati obveznice?

To je eden od načinov, kako se država ali podjetje zadolži. Proračun ima približno milijardo več odhodkov kot prihodkov, poleg tega je treba vrniti dolgove, ki smo jih vzeli v prejšnjih letih. Največjo težavo pa predstavlja cca. trimilijardna luknja v bančnem sistemu, ki jo bo treba zakrpati.

2. Kaj pomeni, da Slovenija izda obveznice?

Tisti, ki kupi obveznico, zanjo plača in izdajatelju za določen čas posodi ta denar, izdajatelj pa ob zapadlosti (denimo po treh ali desetih letih) vrne denar in plača obresti. Obresti se lahko izplačujejo tudi sproti.

3. Zakaj je meja še vzdržnega zadolževanja pri sedmih odstotkih in višje obresti nakazujejo bankrot?

Gre predvsem za psihološko mejo, ki se je oblikovala na podlagi izkušenj. Države, za katere so obresti narasle nad sedem odstotkov, so nato praviloma zaprosile za mednarodno pomoč.

4. Ali smo, če zahtevani donos preseže sedem odstotkov, kaj na slabšem?

Da, vendar le če je zahtevani donos visok, kadar obveznice izdamo, in jih moramo obljubiti kupcem. Zahtevani donos na obveznice, o katerem mediji pogosto poročamo, pa se nanaša na trgovanje z že izdanimi obveznicami. Za obveznice, za katere smo ob izdaji obljubili štiriodstotne obresti, bo država plačala štiriodstotne obresti in nič več. Če jih želijo imetniki danes prodati, pa jih morajo prodati ceneje, kot so jih kupili, s čimer današnjim kupcem zagotovijo dodaten donos. Če predpostavimo, da so jih kupili po ceni sto enot in si obetajo štiri enote obresti, jih danes prodajajo po ceni 97 enot. Ta, ki jih je danes kupil za 97, pa bo ob zapadlosti dobil 100 enot glavnice in štiri enote obresti. Zahtevani donos na obveznice je torej pomemben samo za prihodnje izdaje obveznic.

5. Kdo določi obresti na obveznice?

Kupci izrazijo pripravljenost, po kolikšni ceni so jih pripravljeni kupiti. Izdajatelj (država) lahko postavi mejo višine obresti, toda če za te obresti nihče ni pripravljen posoditi denarja, izdaja obveznic ne uspe in se državi ne uspe zadolžiti. Višina obresti torej v večji meri odraža tveganost, da kupec obveznic dobi povrnjen denar. Manj ko kupec verjame, da bo denar dobil vrnjen, večji donos (obrestno mero) bo zahteval za dano posojilo.

6. Zakaj obresti rastejo?

Tako pri izdaji novih obveznic kot pri trgovanju z že izdanimi gre za ponudbo in povpraševanje ter oceno tveganja. Obresti rastejo, če tveganje izdajatelja narašča.

7. Ali se lahko zgodi, da ne bomo mogli izdati obveznic?

Gre predvsem za vprašanje, kolikšna cena je za Slovenijo še sprejemljiva. Če bi obljubili dovolj visoke obresti, bi jih zelo verjetno lahko izdali.

8. Kaj če ne bomo mogli izdati obveznic ali če bodo obresti zelo visoke?

To bi bil znak nezaupanja mednarodnih finančnih trgov in zelo slab signal. Ne pomeni pa, da bi država takoj ostala brez denarja, saj se lahko financira tudi z izdajo menic. Te praviloma kupijo domače banke in jih lahko zastavijo pri Evropski centralni banki ter zanje dobijo posojilo po ugodni obrestni meri. Pravi resen test za Slovenijo bo prišel leta 2014, ko bo zapadlo za skoraj 1,9 milijarde evrov obveznic.

9. Kdaj smo izdali zadnje obveznice in koliko obresti smo morali obljubiti?

Zadnjo obveznico smo izdali v dolarjih 19. oktobra lani, zadolžili smo se za 2,25 milijarde dolarjev. Obveznica zapade čez deset let, zahtevani donos pa je bil 5,5 odstotka.

10. Koliko več bomo morali plačati, če se namesto po štiriodstotni obrestni meri zadolžimo po sedemodstotni?

Pri eni milijardi je razlika v desetih letih približno 300 milijonov evrov.