Osnovna znanja in spretnosti slovenskih 15-letnikov so na splošno na visoki ravni in se izboljšujejo, v pregledu evropskih sistemov izobraževanja in usposabljanja ugotavlja Evropska komisija. "Slovenski 15-letniki so uspešni na vseh treh področjih, ki so bila testirana v okviru raziskave programa OECD za mednarodno primerjavo dosežkov učencev (PISA) leta 2015 – v naravoslovni, matematični in bralni pismenosti," izhaja iz poročila. "Slovenija je na ravni EU od leta 2009 dosegla eno od največjih znižanj deleža učencev s podpovprečnimi dosežki pri bralni pismenosti, pri čemer jo je prehitela le Irska."
Vzroki za spremembo trenda niso znani
Za obrazložitev trenda trenutno ni na voljo dovolj podatkov, ugotavljajo v nacionalnem poročilu. Delež učencev s podpovprečnimi dosežki dosežki je na obravnavanih področjih najnižji od povprečja EU. Pri naravoslovni pismenosti znaša 15, pri matematični 16,1 in pri bralni 15,1 odstotka. Pri drugih mednarodnih primerjavah je bilo v zadnjem desetletju ugotovljeno podobno izrazito izboljšanje matematične in naravoslovne pismenosti pri učencih četrtega in osmega razreda.
V okviru študije o trendih v matematični in naravoslovni pismenosti na mednarodni ravni iz leta 2015 (Trends in International Mathematics and Science Study, TIMSS) je bilo na primer ugotovljeno, da sta se matematična in naravoslovna pismenost četrtošolcev med letoma 1995 in 2015 zelo povečali, in sicer za 58 oziroma 79 točk.
"Starejši slovenski učenci, tj. osmošolci, so med sodelujočimi državami EU dosegli nekatere od najboljših rezultatov v matematični (tretji najboljši rezultat v EU) in naravoslovni pismenosti (najboljši rezultat v EU)," ugotavljajo v poročilu.
Zaskrbljujoče so neenakosti
Raven podpovprečnih dosežkov pri učencih iz spodnjega socialno-ekonomskega kvartila je 25,1 odstotna, medtem ko je pri učencih iz zgornjega kvartila le 6,3 odstotna, a je vrzel manjša kot v EU kot celoti.
"Razlika v uspešnosti v povezavi s socialno-ekonomskim položajem učencev se je znižala s 17,5 odstotkov leta 2006 na 13,5 odstotkov leta 2015, kar pomeni večjo enakost," ugotavljajo v poročilu. "Razlike v uspešnosti med šolami so močno povezane s socialno-ekonomskim položajem šol in njihovih učencev."
Razlika med dekleti in fanti
Dekleta so v okviru programa PISA močno uspešnejša od fantov, čeprav se razlika med spoloma zmanjšuje. "Slovenija se je med 72 državami in gospodarstvi, sodelujočimi v programu PISA leta 2015, glede na delež deklet z zelo kompleksnimi znanji in spretnostmi na področju naravoslovne pismenosti (10,4 odstotkov) uvrstila na deveto mesto," ugotavljajo v poročilu. "Po uspešnosti v bralni pismenosti so dekleta v okviru programa PISA na osmem mestu."
Kljub precejšnjemu izboljšanju med programoma PISA iz leta 2012 in PISA iz leta 2015 – najboljši rezultat med državami članicami EU – so dosežki fantov na področju bralne pismenosti še vedno skrb vzbujajoči. Podpovprečne dosežke v bralni pismenosti ima 12,1 odstotkov več fantov kot deklet, povprečje EU je 9,6 odstotkov.
Visok obisk vrtcev
Med pozitivnimi trendi poročilo navaja udeležbo v predšolski vzgoji in varstvu, ki se povečuje, med negativnimi pa zmanjšanje naložb v izobraževanje. "Izdatki za izobraževanje kot delež BDP so leta 2015 znašali 5,6 odstotka, kar pomeni, da so se po zmanjšanju za 0,5 odstotne točke leta 2014 dodatno zmanjšali za 0,4 odstotne točke," navajajo v poročilu.
Čeprav se Slovenija približuje povprečju EU, ki znaša 4,9 odstotka, se še vedno uvršča med deset držav EU, ki izobraževanju namenijo največ sredstev. Delež izdatkov za izobraževanje v skupnih javnofinančnih izdatkih leta 2015 je 11,6 odstotka in presega povprečje EU, ki znaša 10,3 odstotka. Javnofinančni izdatki za izobraževanje so se od leta 2009 realno zmanjšali za 13 odstotkov.
Uvedba tujega jezika
"Eden najpomembnejših novih ukrepov na področju šolskega izobraževanja je uvedba prvega tujega jezika kot obveznega predmeta v drugem razredu osnovne šole," še ugotavljajo v poročilu.
Aprila 2015 je bilo izbranih skupaj 90 osnovnih šol, ki so preizkusile ukrep, ki se je začel v celoti izvajati v šolskem letu 2016/2017.
"Ta sprememba in možnost, da otroci v četrtem razredu kot izbirni predmet izberejo drugi tuji jezik, bi morali spodbuditi razvoj njihovih ključnih kompetenc in izboljšati njihove prihodnje možnosti mobilnosti," razlagajo v poročilu.
Plače učiteljev in učiteljic
Poročilo še ugotavlja, da visoki izdatki za izobraževanje ne pomenijo visokih plač učiteljev. "Zakonsko določene plače učiteljev v Sloveniji so nižje od povprečja EU-22 v vseh sektorjih izobraževanja in v vseh obdobjih opravljanja poklica," navajajo v poročilu. To velja tako za začetno plačo, plačo po 10 letih in plačo po 15 letih na vrhu lestvice.
"Dejanske plače učiteljev na nižji sekundarni ravni so leta 2014 znašale 88 odstotkov zaslužkov delavcev s terciarno izobrazbo, kar presega povprečje OECD," navajajo v poročilu. "Po obdobju zamrznitve plač učiteljev je Slovenija leta 2016 ponovno uvedla napredovanje v višje plačne razrede in možnost pridobitve višjih nazivov ter višji regres za letni dopust za vse javne uslužbence, vključno z učitelji."
Sedaj odkrivajo toplo vodo. Fantje so po naravi bolj živahni, punčke pa so bolj pridne, učiteljice jih imajo rade, fantke pa morajo krotiti. To feminističnim matronam učiteljicam ni všeč. Punčke rade delajo domačo nalogo, sodelujejo pri krožkih in projektih. Z… ...prikaži več leti se to izravna, fantje dohitijo in prehitijo punčke. Ki imajo kasneje v šolah lahko težave, ko pridnost ni vse.
Zakaj je razlika med spoloma? Škodljivi nevrološki vpliv testosterona v kombinaciji s kovinami v telesu in zaščitni vpliv estrogena v kombinaciji s kovinami v telesu so vse zgolj nakljujče - če verjamete v naključja seveda.
Plače učiteljem napram plačam ostalim delavcem so previsoke.