"Prebrodili smo še eno sezono, ki ni bila lahka, saj se pozna do desetodstoten upad, predvsem na glavnem, italijanskem trgu," razlaga Patricija Gržinič iz portoroškega turističnega združenja. Poletna sezona bo enaka lanski, na slabši obisk od pričakovanega še vedno vplivajo gospodarska kriza in z njo povezana nižja kupna moč turistov, več krajših počitnic v enem letu ter množica konkurenčnih destinacij po vsem svetu. "Letos smo promocijo izvajali tudi na vzhodnih trgih in porast iz Rusije nam vliva optimizem, nov trg je vsekakor Kuvajt," pravi.
V termah skupine Sava (Terme 3000 – Moravske Toplice, terme Ptuj, Banovci, Lendava in Zdravilišče Radenci) je obisk podoben kot lani, za več kot 20 odstotkov pa se jim je povečal obisk vodnih parkov. "Za okoli pet odstotkov več gostov je bilo tudi v hotelih in v kampu na Bledu. Povečan obisk gostov pripisujemo predvsem novim čarterskim povezavam z Veliko Britanijo in Kuvajtom," pa ocenjuje Metka Erjavec Granov, direktorica prodaje Save Turizma.
Nočitve gor, izkupiček dol
"Ljubljana je ena od redkih destinacij v Sloveniji, ki je lahko z obiskom zadovoljna. Sedem odstotkov več nočitev kot v lanski rekordni sezoni je imeniten rezultat, ki pa žal ne odraža siceršnje ekonomske slike ljubljanskega turističnega gospodarstva – ta je slabša od lanske," razkriva Petra Stušek iz Turizma Ljubljana. Povprečna poraba turista, ki v Ljubljani prespi, se je s 147 evrov pred petimi leti zmanjšala na letošnjih 125 evrov, kar je posledica spremenjene kupne moči in cen, ki so se – vsaj kar zadeva nastanitve – v povprečju nekoliko znižale. Tudi v Ljubljani so med gosti na prvem mestu Italijani, sledijo Nemci, na tretjem mestu pa so Kitajci in drugi Azijci.
Gorenjcem koristila vročina
Kot kažejo prvi podatki, bo letošnja poletna turistična sezona nekaj boljša od lanske v Kranjski Gori, predvidoma kar za pet odstotkov. "Letos je k večjemu obisku pozitivno prispevala tudi poletna vročina. Ko je v mestih zares vroče, se marsikdo umakne v objem hribov, kjer so vsaj nočne temperature normalne," pravi Mirjam Žerjav iz tamkajšnje turistične organizacije.
Prej na dražje, zdaj k nam
Je glede na krizo torej uspeh, da so številke o obisku razmeroma dobre? "Vsekakor je to dobro, a menim, da gre pri tem predvsem za posledico prerazporejanja turističnih tokov in ne dobrega trženja in promocije. Ocenjujem namreč, da so se v krizi k nam obrnili gostje, ki so si prej privoščili oddaljene dražje in eksotične destinacije, zdaj pa prihajajo v Slovenijo. Prepričan sem, da Italijan, ki prihaja zdaj na primer v Portorož, ni več isti, kot tisti pred krizo. Tisti si počitnic pri nas ne privošči več," je prepričan Tomi Brezovec, strokovnjak za turizem in profesor na Turistici. To potrjuje tudi italijanska statistika, saj tretjina Italijanov letos dopustuje bližje svojemu domu kot v preteklosti.
Eurobasket bo rešil turizem!