V parlamentu je pobuda za vpis pravice do uporabe gotovine v ustavo RS, ki jo je podpisalo več kot 56.000 ljudi. Da zahtevajo vpis gotovine v ustavo, so se pobudniki odločili tudi zaradi nadzora, ki ga lahko banke izvajajo pri digitalni obliki plačevanja.
Varovanje osebnih podatkov je uokvirjeno s Splošno uredbo Evropske unije (EU) o varstvu podatkov (General Data Protection Regulation - GDPR, op. a.), ki je poenotila zaščito podatkov o vseh osebah znotraj EU. V Sloveniji je skladnost z uredbo zagotovljena skozi Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2).
Po teh dveh zakonskih okvirjih se ravnajo tudi v največji slovenski banki NLB. Povprašali smo jih, kdo vse na banki ima vpogled v prilive in odlive na poljubnem osebnem računu in ali beležijo vpoglede.
"V NLB za vse obdelave podatkov vodimo t.i. revizijske sledi, na podlagi katerih se beležijo aktivnosti zaposlenih bančnih uslužbencev v okviru njihovega opravljanja delovnih nalog na delovnih mestih, ki so vključena v procese obdelave podatkov. NLB kot upravljavka osebnih podatkov, obdeluje osebne podatke iz naslova sklenjenih poslovnih razmerij in hrani vse osebne podatke, ki so potrebni in zakonsko zahtevani za področje plačilnih računov, varčevalnih računov, kreditov (ZBan-3, ZPlaSSEID, ZPPDFT, ZDAVP, ZIZ, ZDoH, ZPotk-2, idr), torej za izvajanje pogodb," so zapisali pri NLB.
"Kar zadeva uporabnike znotraj banke, osebne podatke obdelujemo skladno s sprejetimi notranjimi pravilniki in navodili, ki opredeljujejo postopke oziroma procese, vezane na izvajanje pogodbe, sklenjene s komitentom in zahtevane obdelave, ki nam jih nalaga veljavna zakonodaja. Z vidika zaposlenih osebne podatke obdelujemo v skladu z dodeljenimi pooblastili, vezano na delovna mesta in zahtevane naloge posameznih organizacijskih enot, torej v obsegu, potrebnem za izvajanje delovnih obveznosti posameznega zaposlenega," so razkrili.
Osebni podatki se v bankah hranijo z namenom zagotavljanja regulatorne skladnosti, ki veljajo za banko kot upravljavko osebnih podatkov iz naslova sklenjenega poslovnega razmerja. Zakonska podlaga za hranjenje je Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT), ki rok hrambe podatkov o transakcijah in spremljajoči dokumentaciji omejuje na deset let.
"Za stranke-komitente banke deset let od zaključka poslovnega razmerja, za nekomitente (npr. osebe, ki v poslovalnici plačajo UPN kot nekomitent) pa deset let od datuma transakcije," so pojasnili na NLB.
Trije zakoni dajejo podlago
Banke so zavezane varovati zaupne podatke v skladu s 146. členom Zakona o bančništvu (ZBan-3), pri tem jih zavezujeta tudi že omenjena ZVOP-2 in GDPR. Določene so zakonske izjeme, ko lahko vpogled v vaš račun dobi tudi tretja oseba, torej nekdo, ki ni bančni uslužbenec. Gre za državne organe, ki so pristojni za finančni, davčni ali bančni nadzor, torej za uslužbence ustanov, kot so Banka Slovenije, Urad za preprečevanje pranja denarja, FURS, sodišča ...
V določenih primerih zakonodaja bankam nalaga, da je seznanitev stranke s posredovanjem podatkov tretjim osebam prepovedana. Podlago za to ob že omenjenem ZPPDFT dajeta še Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in Zakon o kazenskem postopku (ZKP).
Tudi na slovenski UniCredit so odgovorili, da se pravica do vpogleda v posamezen račun določi glede na delovno mesto in da vsak vpogled zabeležijo.
"Vpogled v prilive in odlive lahko dobi imetnik osebnega računa za svoj račun ter v primerih uradnih poizvedb, kadar obstaja zakonska podlaga za pridobitev podatkov," so pri UniCredit zapisali glede vpogleda za tiste, ki niso zaposleni na banki.
Učinke meri dobra tretjina
Medtem ko se evropske banke hvalijo z velikimi dosežki na področju t. i. zelenega financiranja, tega napredka zaradi pomanjkanja preglednosti ni mogoče potrditi, posledično pa ni izključeno, da se zadaj dogaja pranje denarja, so v okviru svoje študije po poročanju francoske tiskovne agencije AFP nedavno opozorili v nevladni organizaciji ShareAction.
Our NEW REPORT finds that Europe’s largest 20 banks’ green finance targets fail to show how they will reach #NetZero by 2050
— ShareAction (@ShareAction) November 22, 2023
There is a clear lack of transparency in how these targets will be achieved – opening these banks up to claims of #greenwashing⬇https://t.co/TJyPOn75Px pic.twitter.com/KF0INFmjCe
ShareAction je preučil zeleno financiranje dvajsetih največjih evropskih bank. Kot je pojasnil vodilni raziskovalec pri aktivistični skupini Xavier Lerin, finančne institucije med svojimi komitenti in delničarji široko promovirajo svoje zelene ukrepe, transparentne dokumentacije, ki bi omogočila preučitev njihovih aktivnosti, pa ni.
Prav tako so v nevladni organizaciji kritični do drugih praks bank. Med njimi je obravnavanje investicij v plin kot zelenih. Študija kaže še, da le 35 odstotkov bank meri dejanski učinek svojih finančnih aktivnosti.
Vse je po zakonu. Pa se kdo vpraša, kakšne zakone nam pišejo in kaj podpisujejo v našem imenu naši pišmeuharsko izvoljeni pos(t)lanci? Pravna država. Tudi Hitler jo je imel.
Ravnokar zastopam komitenta pri eni od bank, ki mu je enostransko odpovedala pogodbeno razmerje zaradi tega, ker banka ni izpolnjevala svojih obveznosti. Tip je uveljavil reklamacije, dobil pa odpoved pogodbenega razmerja! Pravno varstvo je milo rečeno slabo!
Mene pa zanima, zakaj se nihče od varčevalcev ne poslužuje možnosti, da preveri kdo brska po njegovem računu…kateri bančni uslužbenec in na podlagi česa? Znanec, sosed, firbec? In zakaj?