“V kriminalistični službi smo v mojih časih redko uporabljali metodo prisluškovanja, ki je manj zanesljiva in je lahko le pomožno sredstvo. Danes preveč preiskav sloni le na tehničnih metodah, zato je vse več neuspehov, ker se pozneje izkaže, da dokazi niso bili zadostni,” meni Mitja Klavora. Nekdanjega kriminalista smo prosili za oceno razlogov neuspešnih kazenskih procesov proti kriminalcem.
Tajni sodelavci pomembni
Lani je policija prisluškovala, snemala, prikrito spremljala in še drugače nadzorovala 326 posameznikov; v prvih šestih mesecih letos pa 238 ljudi. “Tehnično in pravno so razmere danes povsem drugačne, kot so bile v mojem času; tedaj je 'servis' prisluškovanja za nas opravljala obveščevalna služba; kriminalisti niti niso imeli opreme oziroma dostopa do komunikacij; to je bil monopol službe državne varnosti in JLA,” se spominja Klavora. Vloga tajnih sodelavcev mora biti zaščitena, tudi za ceno učinkovitosti kazenskega postopka; kriminalci namreč delajo neprekinjeno. “In če jih enkrat ne dobiš, jih boš pač drugič, tajni sodelavec pa je preveč dragocen, da bi ga 'potrošili' pri eni zadevi,” dodaja.
To so formalizmi
Prepričan je, da vrhovno sodišče nima prav, ko je razveljavilo obsodbo kriminalne združbe, ki je temeljila na podatkih iz prikritih preiskovalnih ukrepov, odredbo zanje pa so policisti dobili s pomočjo podatkov anonimnih virov. Prav iz te razveljavitve pa je izhajal sodnik ta teden v primeru Balkanski bojevnik. “V takšnih razmerah je konec preiskovanja; kdo pa se bo izpostavljal in tvegal glavo zaradi formalizma in domnevne transparentnosti v postopku,” sprašuje Klavora.
