Vlada je na 122. redni seji potrdila Program stabilnost 2022 in Nacionalni reformni program 2022. Finančni minister Andrej Šircelj je predstavil projekcije, na podlagi katerih sta bila oba programa sprejeta in njune predvidene učinke.
"Ekonomska, finančna in varnostna tvegnja so se povečala. Včasih smo govorili o tem, da kriza nastopi vsakih pet do deset let, danes je vsakih šest mesecev nova kriza. Zadnja se nanaša na vojno v Ukrajini, prejšnja na pandemijo. Ta tveganja so časovno neopredeljena, ker ne vemo, koliko časa bo vojna v Ukrajini potekala. To se odraža na kazalcih. To je vplivalo na sprejemanje programa. Zaradi odsotnosti nekaterih ministrov na prejšnjih sejah je prišlo do zamude, danes smo zadevo poslali fiskalnemu svetu in Evropski komisiji. Kljub tveganjem je še vedno omogočen fiskalni prostor. Pakt stabilnosti sledi okvirom, ki jih določajo mednarodne organizacije. Prehod na fiskalna pravila bo postopen," je v uvodnem nagovoru dejal Šircelj.
"Pakt stabilnosti je narejen na podlagi podatkov Umarja o gospodarski rasti, ta naj bi znašala 4,2 odstotka. Če se bo nadaljevala dosedanja usmeritev, se bo primanjkljaj države znižal. To je posledica močnega odboja gospodarstva na krizo. Primanjkljaj se bo postopno zmanjševal do 2025 na 1,7 odstotka bruto družbenega proizvoda. V letu 2020 je znašal 7,8 odstotka, v 2021 5,2 odstotka, v 2022 4,1 odstotka, v 2023 bo pod tremi odstotki - 2,97. Torej bodo že v letu 2023 doseženi Maastrichtski kriteriji," je optmistično napovedal minister.
Več o Nacionalnem reformnem programu 2022
— Ministrstvo za finance (@mfinance_gov_si) April 28, 2022
https://t.co/XEt82WSUFj
"Dolg države je v 2022 znašal 79,8 odstotka BDP, do 2025 naj bi se znižal do 68 odstotkov, pod povprečje EU. Lahko govorimo o zdravih financah, zdravi ekonomiji, to potrjujejo bonitetne ocene. Zdravstvena in pokojninska blagajna sta stabilni. Sredstva za zdravstveni sektor s
Opozoril je na to, da na inflacijo najbolj vplivata cena energentov in hrane. Gibanje na tem trgu je, zaradi ukrajinske krize, težko napovedati.
Več o Programu stabilnosti 2022
— Ministrstvo za finance (@mfinance_gov_si) April 28, 2022
https://t.co/geP1o7HJ8M
"Prejšnje napovedi smo presegli, rast je bila višja od napovedi, šlo je za razliko dveh odstotnih točk. Vedno so bili rezultati prenizki, tudi glede na evropske napovedi. Zato smo več časa analizirali. Napačen podatek namreč lahko privede do napačnih odločitev vlade. Odloča se tudi o tem, ali v družbi vlada optimizem ali pesimizem," je dejal minister.
Šircelj je ukrepe vlade v preteklih letih, ko je bil svet v primežu pandemije, označil za dobre. Poudaril je najmanjšo stopnjo nezaposlenosti v zgodovini Slovenije.
Na novinarsko vprašanje o obliki plačevanja za ruski plin je odgovoril, da država neposredno ne plačuje plina. Državna podjetja pa bodo plačevala v okviru pravnega reda, ki vključuje sankcije.
Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je poslabšal napoved gospodarske rasti. Sloveniji za letos napoveduje 4,2-odstotno rast BDP, kar je 0,5 odstotne točke manj od pričakovanj v jesenski napovedi. Za 2023 napoveduje 3,0-, za 2024 pa 2,8-odstotno rast BDP.
Umar napoveduje 4,2-odstotno gospodarsko rast, kar je za pol odstotne točke slabša napoved kot jeseni, ko je Umar za 2022 napovedoval 4,7-odstotno rast BDP. Razlogi za znižanje napovedi so v umiritvi rasti povpraševanja v tujini in vojna v Ukrajini, letošnjo gospodarsko rast upočasnjuje tudi visoka inflacija, poudarja direktorica Umarja Maja Bednaš.
Umar napoveduje, da bo inflacija letos (v povprečju) 6,4-odstotna, brez energentov in hrane (osnovna inflacija) pa 3,5-odstotna. Večino leta bo inflacija okoli sedem odstotkov, šele proti koncu leta pa se pričakuje postopno medletno umirjanje. Več o napovedi v članku Umar: Takšno inflacijo lahko pričakujemo do konca leta.
Preglednica rasti bruto družbenega proizvoda:
Rast BDP/čas objave 2022 2023 2024 --------------------------------------------------------------------- Umar/apr 22 4,2% 3,0% 2,8% Banka Slovenije/dec 21 4,0% 3,3% Evropska komisija/feb 22 3,8% 3,6% OECD/dec 21 5,4% 3,2% EBRD/nov 21 4,5% //// IMF/apr 22 3,7% 3,0% ---------------------------------------------------------------------
Zunanji dolg je v glavnem nekje zunaj na varnem.
Cviterski petelin bo do konca leta zbil rast na -4,2%. Kdaj nam bo predstavil prvega gospoda?
Gey pravi, da res ne ve kaj bi ljudje imeli od nižjih davkov. Da boste kvečjemu kupovali neumnosti, ki jih ne rabite. To govori multimilijonar na račun državne elektrike vam opicam z 800€ plače. Njegov drek boste žrli namesto zrezkov.… ...prikaži več Prav vam je in privoščim vam.